Legenda Franje: v sredo kupil kolo, v četrtek do Iga, v soboto na maraton

Žena Dušana Dobnikarja menda v šali pravi, da je star tri četrt hudiča. Ima 66 let, po energičnosti in stopnji pozitivne energije bi mu pripisali tudi dve, tri ali štiri desetletja manj. Je legenda maratona Franja: 22. julija leta 1982 se je udeležil prvega in do včeraj ni izpustil še prav nobenega. Vsakokrat je šel na "dolgo", 197-kilometrsko razdaljo. "Franja je le ena. Dokler bom lahko, bom vozil veliko," pravi kleni Ljubljančan.

• XXL galerija z maratona Franja
• Le kaj je počela s francosko trobojnico in slovenskim klobukom #video
• Dokazali so, da niso mehkužci

Vse leto je redno fizično aktiven. Poleti kolo, pozimi fitnes. Pred 34 leti, ko je gonil kolo s prvimi udeleženci, si niti v sanjah ni predstavljal, da bo maraton, "otrok" nekaj zagretih kolesarjev, prerasel v tako visokoleteči projekt.

Trinajst kolesarskih "kerlcev"

Foto: Vid Ponikvar Trinajst kolesarjev je bilo dovolj pripravljenih in vztrajnih, da so nastopili na prav vseh dozdajšnjih maratonih Franja.

To so poleg našega sogovornika Dušana Dobnikarja še Cveto Brenčič, Ivan Ertl, Jože Dovžan, Konrad Merlak, Ljubo Dobaj, Bojan Mandeljc, Miha Vidmar, Milovan Plahuta, Roman Blatnik, Andrej Repovš, Ferdinand Vičič in Vinko Grčar.

Vsaka vas je imela svojega

"V 80. letih je imela vsaka vas svoj maraton. Nisi vedel, kam bi šel. Maratoni so bili tako kot danes veselice. Se pa vidi, da je (bila) Franja res dobro organizirana, ker je ostala. Za večino drugih nihče ne ve več, da so sploh obstajali," pravi Dobnikar, ki si je kolo leta 1982 kupil šele v tednu pred krstnim maratonom: "V sredo sem si kupil kolo, v četrtek sem se peljal do Iga in nazaj, v soboto pa sem šel na Franjo."

Dobnikar se strinja, da so kolesarji kdaj na maratonu in nasploh celo preveč zagrizeni.
V letih od prve do zadnje Franje se je spremenilo ogromno stvari, predvsem pa ljudje. Rekreativni šport marsikdo jemlje preveč zares: "Na vrhniškem klancu je na prvi Franji marsikdo hodil. Danes na Kladje nihče. Zdaj so rekreativci že na pol profesionalci. Sam se še vedno čutim rekreativca. Ko je lepo vreme in žena dovoli, grem."

Energije ime več kot marsikateri za pol mlajši. Foto: Vid Ponikvar

Po pameti

Aktivni upokojenec ima za tiste, ki gredo po njegovih sledeh, po EMŠU in drugače, nekaj preprostih nasvetov. "Rekreacija, a pametna. Letno še vedno naredim dva ali tri tisoč kilometrov. Ne dvajset tisoč. Rekreacija ne sme biti 'moram'. Treba jo je izvajati, ko vam je lepo in ko imate čas. Ko je tako, je glava sproščena, učinek pa drugačen. Ne zaradi mišic, ven je treba iti zato, da se znebiš stresa," je prepričan pravi kavelj med kolesarji. Še na mnoge Franje, Dušan!