Torek, 28. 5. 2019, 13.22
4 leta, 11 mesecev
24. ljubljanski maraton bo na sporedu 27. oktobra
Cilj novega predsednika: 10 tisoč tekačev na 42-kilometrski razdalji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,23
Maraton v Ljubljani, največji pri nas in eden največjih na svetu, bo letos potekal 27. oktobra. Že slaba pol leta pred tekmo je dosedanji predsednik organizacijskega odbora Andrej Razdrih na novinarski konferenci javno žezlo predal novemu predsedniku, Danilu Ferjančiču; ta je to uradno postal 23. aprila letos.
Danilo Ferjančič je predstavnik največjega sponzorja, ki je tudi v uradnem imenu maratona, letošnji bo tako Volkswagen 24. ljubljanski maraton.
"Ni me bilo treba veliko prepričevati, saj rad počnem stvari, ki me veselijo. Z veseljem in hvaležnostjo sem sprejel ta izziv, za vodenje dogodka, ki je za Planico drugi največji slovenski nacionalni športni dogodek," je povedal Ferjančič, leta 1970 rojeni oče treh otrok. Šolanje je opravil v Nemčiji, potem pa se je vrnil v Slovenijo, kjer deluje v avtomobilski industriji in je zdaj generalni direktor podjetja Porsche Slovenija. V Nemčiji je začel kot nogometaš, "zdaj pa tečem kot rekreativec, veliko predvsem po domačih zasavskih hribih".
Cilj? 10 tisoč maratoncev.
"Cilj je, da bi v Ljubljani teklo 10 tisoč maratoncev na največji razdalji, na 42 kilometrov. Najprej pa bo največji izziv povečanje števila udeležencev, ker je število sicer v svetovnem merilu v upadanju," je napovedal novi predsednik maratona. Za ohranitev pridobljenega najvišjega, zlatega znaka pa bo treba še naprej zagotavljati vrhunske standarde, popolno varnost, zdravje (med drugim zagotoviti na vsake tri kilometre zdravniško službo) in boj proti dopingu.
"Maraton v Ljubljani je v 23 letih napravil velik razvoj, ki je potekal naravno. Sami smo se udeleževali tujih maratonov ali mednarodnih konferenc in tam dobivali vpogled v delovanje maratonov po svetu, tudi največjih. Na tuje pa smo prodrli tudi s svojimi idejami, med prvi smo uvedli otroške in šolske teke, za kar ima največ zaslug direktor tekmovanja Gojko Zalokar," je povedal pobudnik maratona Razdrih.
Etiopijec Sisay Lemma Kasaye je rekorder ljubljanskega maratona (2:04,58).
Dodal je: "Na prvem maratonu je bilo 673 udeležencev, število je naraslo na več kot 20 tisoč v zadnjih letih na različnih razdaljah. Rasli smo tudi kar se izida tiče. Od prve zmage najboljšega slovenskega maratonca Romana Kejžarja, dveh ur in 20 minut, smo lani prišli na rekord proge 2:04,58, ki ga je dosegel Etiopijec Sisay Lemma Kasaye. S tem smo prišli na deveto mesto na svetu po izidu v času izvedbe, še vedno pa je to 12. izid med svetovnimi maratoni vseh časov. Razvijali smo tako množičnost kot vrhunskost in smo edini na svetu, ki ima tako dobro razviti obe strukturi."
Razdrih je tako strnil razvoj maratona, ki je med drugim od bronastega mednarodnega znaka prišel do zlatega. Izpostavil je pomoč mesta Ljubljane maratonu, "ki je največji razcvet doživel v času sedanjega župana Zorana Jankovića". Ljubljanski podžupan Dejan Crnek je povedal "da se dosedanja ekipa, ki je vodila maraton, počasi poslavlja, a bo še naprej ostala zraven", in izpostavil, da bo Razdrih odslej častni predsednik maratona.
Gabrijel Ambrožič na maratonu ostaja zadolžen za tuje tekače.
Maraton z zlatim znakom
Maraton v slovenski prestolnici ima tudi ta čas najvišji znak med svetovnimi maratoni, zlatega. "Od leta 2020 bo uveden še platinasti znak, ki pa ga bo lahko dobil le tisti organizator, ki bo imel v cilju vsaj 15 tisoč tekačev na 42 kilometrov," je povedal Gabrijel Ambrožič, ki je na maratonu zadolžen za tuje tekače.
Štartnina bo pet evrov dražja (40 evrov)
Direktor maratona Gojko Zalokar je ob koncu povedal, da bo prijavnina v želji, da bo maraton še naprej finančno brez izgub, letos višja za pet evrov, osnovna za predprijave bo tako iz 35 narasla na 40 evrov. Zalokar je navedel, da so štartnine za maratone v bližini Slovenije višje, osnovne v Milanu med 63 in 82 evrov, v Firencah med 50 do 80 evrov in v Rimu med 55 in 90 evrov.
