Zakaj Slovenci med olimpijado in olimpijske igre postavljamo enačaj

"Na olimpijado v Barceloni 1992 imam lepe spomine, manj na tisto štiri leta pozneje v Atlanti," je v preteklosti večkrat poudaril najboljši slovenski veslač in nosilec kar štirih olimpijskih kolajn Iztok Čop. Pri terminološkem enačenju olimpijskih iger in olimpijade, pojmov, ki sta v olimpijski listini in angleškem govornem področju strogo ločena, še zdaleč ni bil osamljen, v oporo pa mu lahko služi celo Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ta olimpijadi ne namenja zgolj opredelitve štiriletnega obdobja, kakor izhaja tudi iz olimpijske listine, temveč jo označuje za "mednarodno športno prireditev, organizirano vsaka štiri leta".

Slovenščina ni izjema

Kot pojasnjuje znanstveni svetnik z inštituta za slovenski jezik Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Marko Snoj, je izraz olimpijske igre dvobeseden, zaradi česar se je najprej v pogovornem jeziku, domnevno sprva v ruskem okolju, pojavila potreba po vzpostavitvi enobesednega izraza z enakim pomenom. "Beseda olimpijada je bila v ta namen kot nalašč. Tudi Angležem se zdi 'Olympic Games' malo predolgo, zato v tem pomenu v glavnem uporabljajo enobesedni izraz Olympics," pravi prof. dr. Snoj in dodaja, da to še zdaleč ni slovenska posebnost.

"V nemščini 'Olympiade' prav tako pomeni 'olimpijske igre' in le redko 'obdobje štirih let od enih do drugih olimpijskih iger'. Podobno je tudi v ruščini, srbščini, hrvaščini in še marsikje. Res je starogrški izvor Olympiás (rodilnik Olympiádos) pomenil predvsem 'obdobje štirih let od enih do drugih olimpijskih iger' (olimpijske igre so imenovali Olympía), vendar je v naštetih jezikih pri iz nje izvirajoči besedi olimpijada prišlo do metonimičnega procesa, po katerem je iz izvornega pomena nastal današnji 'olimpijske igre'. Formalno poimenovanje olimpijskih iger pri nas še vedno ostaja dvobesedno, zato ima izraz olimpijada še vedno rahlo pogovorno konotacijo," sklene Snoj.

Poslavljamo se od 30. olimpijade

Olimpijada kot poimenovanje za obdobje štirih let, katerih ločnica so olimpijske igre, sicer izhaja še iz antične Grčije. Tedaj naj bi res veljalo, da se je olimpijada začela z odprtjem olimpijskih iger in trajala vse do začetka prihodnjih iger. Takšno pojasnilo pojma je mogoče pogosto zaslediti še danes, med drugim tudi na uradni spletni strani Olimpijskega komiteja Slovenije.

Toda veljavna olimpijska listina Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki velja kot sistemska ureditev temeljnih načel, pravil in predpisov (nazadnje je bila obnovljena leta 2014), že v svojem prvem poglavju jasno določa, da je olimpijada obdobje štirih zaporednih let, ki se začne 1. januarja prvega leta in konča 31. decembra četrtega leta. Letos se bo torej iztekla trideseta olimpijada. Z vstopom v leto 2016 se bo začela že 31. olimpijada, katere tekmovalni vrhunec bodo med 5. in 21. avgustom 2016 olimpijske igre v Riu.

"Le" 27 olimpijskih iger

Jezikoslovna zagata pa vsaka štiri leta postreže tudi s težavami pri številčenju največjega športnega tekmovanja. Tako smo lahko v slovenskem medijskem diskurzu leta 2012 večkrat zasledili, da so igre v Londonu tridesete po vrsti. Res so bile to igre 30. olimpijade, a ker v letih 1916, 1940, 1944 zaradi obeh svetovnih vojn olimpijskih iger ni bilo, olimpijade pa so nemoteno "tekle" naprej, je bilo do zdaj, vključno z londonskimi, organiziranih le 27 iger.

Prihodnje leto bomo torej v Riu priča igram 31. olimpijade, saj je toliko štiriletnih obdobij preteklo od leta 1986 in prvih modernih iger v Atenah, kot samostojen dogodek pa bodo to šele 28. olimpijske igre.