Slovenija ni kar tako svetovna zibelka košarke tri na tri

Na evropskih igrah je bilo v četrtek razburljivo. Košarkarji v igri tri na tri so odločali o tem, kdo se bo uvrstil v polfinale. Med štiri najboljše so se zavihteli tudi Slovenci, ki po napetem četrtfinalnem obračunu z Grčijo, skrajno dramatičnem trilerju s srečnim koncem, niso skrivali otroškega navdušenja.

Zmago, s katero so ostali v boju za medalje, so označili za eno od najslajših v karieri. Veselje je bilo ogromno, saj so grški odpor strli v podaljšku, ko je zmagoviti koš dosegel Boris Jeršin, s 30 leti daleč najmlajši član košarkarske reprezentance. V odločilnem trenutku je premogel največ energije, njegovi soigralci, ki se hitro bližajo 40. letu, pa so mu ponosno skočili v objem.

To rešuje z dobro voljo in ljubeznijo do košarke. Do kdaj?

O tem, kako težko je uskladiti življenjske obveznosti in vseeno najti dovolj časa ter energije za dokazovanje v vedno bolj zahtevni konkurenci košarke tri na tri, je svoj pogled zaupal Jure Eržen.

''Težko je, saj mi preprosto zmanjkuje časa. Imam resno službo, igram tudi dvoransko košarko v slovenskem prvoligaškem klubu, imam družino in dva otroka,'' je našteval najvišji Slovenec v izbrani vrsti, hkrati pa tudi najstarejši košarkar na evropskih igrah.

''Ker mi zmanjkuje časa, košarko tri na tri treniram manj kot drugi. Ne vem … Za zdaj to rešujem z dobro voljo in ljubeznijo do košarke. Morda bom tako zdržal še kakšno leto, morda pa ne,'' bo o tem primoran kmalu premisliti Gorenjec, ki bo teden dni po vrnitvi iz Bakuja na rojstnodnevni torti upihnil 40 svečk.

Morda se v domovino vrne z medaljo okrog vratu. Možnosti slovenske reprezentance so velike, saj si je že zagotovila nastop v polfinalu, kjer jo čakajo Rusi.

Slovenci so začetniki tega športa

Košarka tri na tri je posrečena različica ulične košarke. V Sloveniji so jo zaznamovali Škorci, skupina prijateljev, ki v zadnjih letih v domovini nima enakovrednega tekmeca in sestavlja reprezentanco na evropskih igrah.

V Bakuju jih je vštevši trenerja Jako Hladnika kar pet, na sončni strani Alp, ki v zadnjih dneh v nasprotju z Bakujem veliko manj spominja na vročične poletne razmere, pa je ostal Mensud Julević.

''Je naš najmlajši član. Doma je ostal, ker čuti bolečine v hrbtu, po kakovosti pa je naš najboljši igralec,'' ga ob tej priložnosti pozdravlja mladostni veteran Eržen. Slovenija bi se lahko brez lažne skromnosti razglasila za neuradno zibelko vrhunsko organizirane košarke tri na tri. ''Košarkarska zveza je pred 12 leti naredila odlično potezo, ko je prireditve s košarko tri na tri prepustila športni agenciji. V bistvu smo začetniki tega športa. Resno smo ga igrali že veliko let pred tem, ko jo je začela promovirati Fiba,'' je dejal izkušeni košarkar, ki je v nedavno končani sezoni klubskih presenečenj v dvoranski košarki nosil dres Šenčurja in se med drugim podpisal tudi pod dve zmagi nad favorizirano novomeško Krko.

Morda pa se kdaj za medalje spopadejo tudi v Ljubljani

''Na turnirjih košarke tri na tri je vsako leto več ljudi. Ko je finale v Ljubljani, je to praznik in paša za oči. Igramo ponoči, včasih tudi na Ljubljanskem gradu, tako da se zabavamo.''

Morda pa slovenska prestolnica kdaj v prihodnosti gosti katerega izmed največjih dogodkov. Evropsko oziroma svetovno prvenstvo že spadata v ta razred. Slovenija bi s to hrabro potezo Škorcem, ki so prepredeni s trikotnikom služba – družina – otroci in si lahko le stežka privoščijo proste dneve za igranje oddaljenih turnirjev, olajšala priprave in pot. ''Ljubljana je najlepše mesto. Prepričan sem, da bi doma naredili turnir, kot ga pravzaprav še ni bilo. Morda pa se res opogumi,'' se je zamislil Eržen, eden izmed slovenskih junakov, ki so si v Bakuju zagotovili najmanj četrto mesto. O tem, kateri bodo na koncu, bo odločal današnji dan. Za začetek polfinalni obračun z Rusi.