Primož Peterka skrivnosten, ko beseda nanese na medaljo

Najbližje posamični olimpijski medalji je bil Primož Peterka v Naganu leta 1998, ko je bil peti in šesti. Takrat so ga mnogi videli na stopničkah, a jih ni dočakal. Štiri leta pozneje je dobil zadoščenje na ekipni tekmi v Salt Lake Cityju, kjer se je veselil brona skupaj s Petrom Žonto, Robertom Kranjcem in Damjanom Frasom.

Zdaj bo prvič na olimpijskih igrah v trenerski vlogi. Kot pomočnik Jožetu Berčiču upa, da bodo slovenske skakalke dobro nastopile v Sočiju. Spodbudni so rezultati iz Planice ter tretje mesto Maje Vtič pretekli konec tedna v Hinzenbachu, na katere so v našem taboru – v Sočiju bodo nastopile še Katja Požun, Špela Rogelj in Eva Logar – čakali debelo sezono.

"Majini rezultati so prišli v pravem trenutku. Dolgo smo čakali na stopničke. To je dobra spodbuda in popotnica za tekmo v Sočiju. Vemo, da imamo močno ekipo. V Planici se je vse skupaj začelo sestavljati, kar smo letos gradili," pravi Peterka.

Če bi imele punce ekipno tekmo, bi bile resne konkurentke za medaljo, a bodo morale na ta trenutek še nekoliko počakati. A so vse skakalke že vesele, da se bodo sploh prvič v zgodovini pomerile na olimpijskih igrah. "Za punce je škoda, ker ni ekipne tekme. Bile bi zelo močne. Imamo pa tudi štiri posameznice, ki lahko pridejo do lepega rezultata," poudarja Peterka, ki je na vprašanje, kakšne so možnosti za medaljo, odgovoril: "Rekel bom, da imajo možnost, da pridejo do lepega rezultata (smeh, op. p.)."

Bistveno večje možnosti bi imeli, če bi bila v Rusiji tudi Ema Klinec, ki si je na žalost poškodovala koleno.

Z največjim veseljem bo prav tako spremljal nastope naših skakalcev, ki so izvrstni v tej zimi. "Za fante ne dvomim, da ne bi prišli do lepega rezultata. So sposobni priti visoko že na posamični tekmi. Za ekipno tekmo pa sploh ne dvomim, da ne bi," je še dejal edini Slovenec, ki je v karieri osvojil veliki kristalni globus – in to dvakrat.