Petek, 24. 7. 2020, 4.06
3 leta, 9 mesecev
OLIMPIJSKE IGRE: TOKIO 2020
Petek, ki bi moral biti drugačen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,70
Namesto olimpijskega ognja, ki bi moral prav danes vzplameneti na štadionu v Tokiu, na Japonskem govorijo o iskri upanja ali pa luči na koncu temačnega športnega predora. Olimpijske igre 2021 ostajajo v negotovosti. Kakšen je ob tem utrip pri Olimpijskem komiteju Slovenije? Kako na OI 2021 gledajo slovenski športniki?
Prav zagotovo bomo ob vsakodnevnem zbiranju informacij o novih okužbah z novim koronavirusom danes na svetovnih agencijah naleteli tudi na podatke iz Tokia. A japonska prestolnica bi morala biti danes v središču svetovnega dogajanja. Ne le športnega. Prav danes bi se namreč morale začeti olimpijske igre, pa so jih japonski organizatorji skupaj z vodstvom Mednarodnega olimpijskega komiteja že marca prestavili na leto 2021. Slovesnost ob odprtju iger 32. olimpijade oziroma 29. olimpijskih iger je zdaj predvidena za 23. julij 2021.
Za organizatorji, ki jih ob pogledu na povečan proračun upravičeno boli glava, so garaški tedni, v katerih so morali poskrbeti za dostopnost nastanitvenih zmogljivosti in športnih objektov, uskladiti urnike … Če se je pred tremi meseci, ko so Japonci priznali premoč, zdel scenarij z igrami leto pozneje povsem realen, pa danes nihče več ne zamahne z roko v slogu "ah, to je šele čez 12 mesecev". Novo odštevanje do globalnega športnega spektakla tako ob čakanju na razvoj cepiva proti novemu koronavirusu in novih žariščih okužb na vseh celinah spremljajo novi dvomi. Skeptični so predvsem strokovnjaki za javno zdravje.
Tudi delovni utrip v pisarnah Olimpijskega komiteja Slovenije je bil v zadnjih tednih povsem drugačen. "Pravzaprav smo vse dejavnosti in načrtovane dogodke zamaknili za eno leto. Pri tem smo skrbno pazili na stroške. Jasno, spremljamo dogajanje v povezavi z novim koronavirusom. Smo tudi v stiku z japonskimi organizatorji in Mednarodnim olimpijskim komitejem," na dan, ko bi moral s športniki vkorakati v olimpijsko areno, pripoveduje generalni sekretar Blaž Perko.
"Vsi napori vseh odgovornih so, da bi izvedli olimpijske igre z gledalci. Je pa dejstvo, da nihče ne ve, kakšen bo svet čez eno leto. Vsi se zavedajo nejasnosti in dejstva, da bo ključen razvoj cepiva. Po drugi strani pa vam lahko zagotovim, da so vsi deležniki zelo zagnani in odločni. Nihče nima občutka Sizifovega dela," dodaja Perko, prepričan o tem, da prestavitev iger za eno leto finančno ne bo udarila slovenske olimpijske družine. Deloma zaradi vseh mednarodnih olimpijskih skladov pomoči, deloma zaradi pomoči hitrega slovenskega odziva in razumevanja pogodbenih partnerjev.
Peter Kauzer, kajakaš na divjih vodah:
"Bil sem vrhunsko pripravljen, zato mi je seveda žal, da se ne bom v kratkem boril na olimpijskih brzicah. Po drugi strani pa bom to pripravljenost poskušal prenesti v leto 2021. Poleg tega so razmere s koronavirusom pripeljale do razmišljanja o podaljšanju kariere. Zdaj lahko s skoraj 90-odstotno zanesljivostjo trdim, da bom veslal vse do Pariza 2024."
"Ko sem se sprijaznil z usodo letošnje sezone in predvsem olimpijskih iger, mi je vse skupaj kar ustrezalo. Oddahnil sem si. Nabral sem si novih moči. Po drugi strani sem vedel, da bom v vsakem primeru leta 2021 še veslal. To sem si zadal že pred leti. No, zdaj odpiram vrata vse do Pariza."
Jošt Zakrajšek, kajakaš na mirnih vodah:
"Letos sem na začetku rekel, da ni govora, da bi jih prestavili. In so jih. Zdaj upam, da bodo leta 2021."
"Ni težava, da je eno leto pozneje. Da le bodo. Eno leto več časa imam. Če ni tekem, lahko testiraš različne programe. Glede na to, da smo hitro vedeli, da jih ne bo, sem se lahko na to pripravil. Dobrodošlo bi bilo, če bomo imeli letos kakšno tekmo. Konec septembra je v načrtu svetovni pokal, v začetku oktobra evropsko prvenstvo. Glede starosti me ne skrbi, čeprav bom prihodnje leto dopolnil 38 let. Za zdaj se dobro počutim. Nekateri veslači in kajakaši so v tej starosti že osvajali medalje. Iztok Čop je bil celo pri 40 bronast."
Tjaša Oder
Tjaša Oder, plavalka:
"Glede na to, da se stanje okoli koronavirusa ne umirja, mislim, da bodo olimpijske igre le v primeru, da bo dostopno cepivo. Mislim, da bo zelo velika škoda, če olimpijskih iger ne bo. A glede na to, da se virus širi zelo hitro, je treba najprej predvsem gledati na zdravje ljudi. Seveda upam, da se bo stanje umirilo in da olimpijske igre bodo, vendar pa mislim, da pripravljenost športnikov ne bo pravična, saj športniki po svetu še vedno nimamo enakih pogojev."
"Name je prestavitev olimpijskih iger zelo vplivala, tako motivacijsko kot tudi fizično. Glede na to, da zaradi virusa v vodi nisem trenirala skoraj tri mesece, se mi je telo zelo ohladilo. Ko so se treningi spet začeli, so pretekle rahlo skrite poškodbe postale še večje. Že dve leti imam težave s prsnico, zadnje leto pa z ramo. Ohladitev telesa in nato vnovični močni treningi so poškodbe le pospešili. Glede na to, da mi trenutno primanjkuje treninga v vodi, me tako za zdaj na tekmovanjih še ne bo. V prihodnosti pa upam, da se bom lahko udeležila državnega prvenstva, ki bo oktobra."
Darko Jorgić, namiznoteniški igralec:
Darko Jorgić
"Iskreno upam, da bo organizatorjem prihodnje leto uspelo izpeljati olimpijske igre. To bi bile moje prve igre in želja, da nastopim na njih, je zelo velika. Japonci so sicer kot narod morda malo prestrašeni, a menim, da jim bo, sploh ker so vložili veliko denarja, igre uspelo izpeljati. Težko je reči, kaj bi bilo bolje, si pa športniki zagotovo želimo iger, tudi če bodo za to potrebni testiranje tekmovalcev in preostalih na prizorišču, nošenje mask, razkuževanje rok …"
"Odpoved name ni preveč vplivala. V glavi sem si rekel, da je prestavitev morda zame po svoje še boljša, saj bom tako eno leto starejši, bolj zrel in še bolje pripravljen za olimpijski nastop. Dodatno leto mi bo omogočilo, da bom še napredoval. Moje priprave se nadaljujejo enako, ne glede na to, da iger ni. Ligaških tekem in turnirjev imam kar nekaj, na vsako tekmo se pripravljam enako."
Tina Trstenjak, judoistka:
"Težko verjamem, da jim bo uspelo izpeljati olimpijske igre. Lahko gremo še dlje in se vprašamo, kdaj sploh bodo kakšna tekmovanja, evropska in svetovna prvenstva.
Pa vendar, če že teh olimpijskih iger ne bo, pa bodo zagotovo naslednje v Parizu leta 2024."
"Že glede na to, da smo dva meseca živeli v karanteni, so se treningi spremenili. Doma ne moreš tako kakovostno trenirati, kot to lahko počneš v klubu s trenerjem. Treningi so zdaj drugačni, zdaj nas od olimpijskih iger ne loči več samo nekaj dni, ampak eno leto. Vse se je raztegnilo. Sem pa v tem obdobju več časa preživela z družino in si napolnila baterije, kar v drugačnih razmerah zagotovo ne bi bilo mogoče. Težav z motivacijo nisem imela."
Luka Janežič, atlet:
"Sem optimist in prepričan, da olimpijske igre prihodnje leto bodo, tako da niti ne razmišljam o tem. Igre v Tokiu bodo in morajo biti.
Moje življenje se zaradi odpovedi olimpijskih iger ni prav veliko spremenilo. Še vedno sem treniral normalno kot bi, če bi bila sezona običajna. Je pa seveda leto 2020 zelo nenavadno, tako da težko rečem, da je vse enako. Kar zadeva atletiko, je seveda drugače. Šli smo iz tedna v teden in sploh nismo vedeli, kaj bo s sezono. To je bilo zelo nevsakdanje in je še zdaj.
Moji cilji za olimpijske igre ostajajo enaki. Najprej moram sploh izpolniti normo, ki je še nimam in je letos tudi ne bom imel, saj letošnji rezultati ne bodo šteli uvrstitev na naslednje olimpijske igre. Najprej norma, potem pa tudi vse preostalo."
