Kristjan Čeh
Janja Garnbret
Luka Dončić
Primož Roglič
Tadej Pogačar
Četrtek, 22. 7. 2021, 22.16
1 leto, 3 mesece
PRED ZAČETKOM OI 2020
Ko je korona na slovenski strani
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,53
1
Čeprav je po letu in pol svetovne vpetosti v primež novega koronavirusa jasno, da na športni ravni ni mogoče govoriti o zmagovalcih te krize ali kar nočne more, bi se ob odprtju olimpijski iger v Tokiu stežka znebili občutka, da je konkurenčnost slovenske odprave vsaj za kakšno stopnjo višja, kot bi bila, če bi tekmovanja potekala v prvotno načrtovanem letu 2020.
Paragvajski maratonec Derlys Ayala je lani ob objavi fotografije noge s tetovažo krogov in napisom Tokio 2020 na Instragramu v šali spraševal, kdo bi mu lahko pomagal spremeniti letnico. Izkazalo se je, da mu je ni treba. Piše se leto 2021, olimpijski svet pa je obstal v letu 2020. Atletova tetovaža tako ostaja aktualna, a ne zaradi "zmage upanja in spomina na leto 2020" ter ohranjanja olimpijskega štetja, kot je bilo prav tako mogoče prebrati, a zaradi golega finančnega pragmatizma. Če je Ayala namreč z napisom Tokio 2020 označil le del telesa, so Japonci zapolnili celotna skladiščna z gradivi, transparenti, maskotami … Vse z napisi Tokio 2020.
Letnica je torej ostala. Vseeno se je v teh dvanajstih mesecih spremenilo marsikaj. Roko na srce, ne do te mere, kot smo pričakovali, saj bodo tudi igre z zamikom organizirane v močno zaostrenih razmerah. A če temo skorajda slehernega pogovora zadnjega leta vendarle pustimo malce ob strani in se povsem posvetimo športu, lahko pridemo do zanimivih zaključkov. Eden takšnih je, da je Slovenija v Tokio poslala močnejšo in v boju za kolajne še konkurenčnejšo zasedbo, kot bi jo pred letom.
Najbolj zgovoren primer prihaja iz kraljice športov. Metalec diska Kristijan Čeh je v zadnjem letu storil tolikšen razvojni in rezultatski preskok, da kljub mladosti spada v ožji krog favoritov za olimpijsko odličje, prvo slovensko atletsko po dvojnem pekinško-londonskem podvigu Primoža Kozmusa v metu gladiva.
Za podkrepitev teze lahko še nekaj časa vztrajamo pri žlahtnem letniku 1999. Najboljša plezalka na svetu Janja Garnbret bi sicer tudi pred letom veljala za prvo favoritinjo za prvo zlato odličje v zgodovini plezanja na olimpijskih igrah. V nenačrtovanem letu pa Korošica ni izgubila prefinjenega občutka in elegance v težavnosti in balvanskem plezanju, je pa zato močno popravila svoj rekord v hitrostnem plezanju, ki z najprej omenjenima tvori olimpijsko kombinacijo.
Tudi prvi slovenski zvezdnik olimpijske reprezentance, Luka Dončić, prav tako rojen leta 1999, je v zadnjem letu storil kar nekaj vidnih korakov naprej. Deluje še bolj samozavestno, kar je po sanjski sezoni v ligi NBA potrdil s pravcato demonstracijo dominance v reprezentančni košarki. Ker je z zmagovito miselnostjo "okužil" tudi soigralce, ob tem pa jih spretno zalaga še z žogami, se je reprezentanca, ki še nikoli ni bila del OI, znašla celo v ožjem krogu kandidatov za zmagoviti oder.
S stopničkami se pod mogočno goro Fuji nedvomno lahko upravičeno spogledujeta tudi prvi in tretji kolesar svetovne zveze UCI. Za dvakratnega zmagovalca dirke Po Franciji Tadeja Pogačarja velja podobno kot za njegovega košarkarskega vrstnika, torej, da je odprl novo poglavje zgodbe o svojem razcvetu, pa čeprav se poraja vprašanje davka na izjemnost na nedavno končanem Touru. Delna uganka je tudi Primož Roglič, ki pa bi, vsaj v teoriji in ob zagotovilih o popolnem okrevanju, moral imeti v svoji kolesarski pištoli še več razpoložljivih nabojev.
Seznam slovenskih adutov za vrhunske rezultate in odličja s tem še zdaleč ni izpraznjen. Res pa je, da v primeru zlate judoistke iz Ria 2016 Tine Trstenjak ali pa palete vrhunskih kajakašev in kanuistov, tako na mirnih kot divjih vodah, ne bi mogli govoriti o tem, da je koronski enoletni zamik iger prinesel kakšno očitno prednost. Vsekakor gre za tako izkušene športnike, da so nedvomno znali prilagoditi olimpijski cikel priprav.
Posledično tako slovenska reprezentanca v japonsko olimpijsko areno vstopa s sicer eno najmanjših reprezentanc v zgodovini samostojne države, a po drugi strani z zavidanja vredno raznolikostjo, konkurenčnostjo in zvezdniških prahom tudi v športnih, ki so na OI deležni poglobljene svetovne pozornosti.
1