Živ dokaz: Za Slovenijo v dobrem in slabem

Japodi so bili prvi naseljenci na območju današnje Ilirske Bistrice. Zato so se nogometni navdušenci, ki živijo v tem primorskem kraju, po hitrem razmisleku strinjali, da bi se lahko tako imenovala njihova navijaška skupina. Nastala je pred dvema desetletjima, nato pa se na očeh javnosti največkrat znašla na dvobojih slovenske članske reprezentance. Skoraj je ni tekme, ki je ne bi spremljal vsaj en pripadnik omenjene navijaške skupine in skoraj ga ni srečanja, ko nekje na štadionu ne bi visel prepoznavni transparent Dwji Japodi.

Vsak, ki je v zadnjih letih obiskal nogometno srečanje, na katerem je nastopila slovenska reprezentanca, ga je zagotovo uzrl. V oči pade že zaradi nenavadnega imena, še bolj pa zaradi tega, ker tako pogosto in zvesto na delu spremlja najboljše slovenske nogometaše.

Žal na reprezentančnih tekmah niso več tako redki prizori, ko je na tribunah izobešen le njihov transparent. Idila združenih navijačev pod imenom Slovenian Supporters je trajala zelo kratko. Čeprav se največje domače tekme igrajo v Ljubljani in Mariboru, na njih ni pogosto opaziti organiziranega navijanja skupin Green Dragons ali Viole, ki se že pripravljata na sobotni večni derbi v Stožicah.

''Ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, da bi se naša slovenska navijaška scena lahko pobrala. V končni fazi bi lahko navijanje na štadionu v Ljubljani in Mariboru vodili tudi mi, a se nočemo vtikati v tuje zadeve. To vendarle nista naša štadiona, saj prihajamo iz Ilirske Bistrice. Naša navijaška srenja je kljub dvigu Olimpije bolj revna. Velike navijaške skupine, ki imajo klube v prvi ligi, imajo nekaj proti nogometni zvezi. To so pač njihove stvari. V to se ne bomo vmešavali,'' je vodji Japodov žal, da na reprezentančnih tekmah ne srečujejo večjega števila navijačev.

Po navadi na gostovanja potujejo s kombijem, izjema so le oddaljene otoške države, kamor se lahko pride le z letalom. ''Res ni prijetno, ko se voziš po tisoč kilometrov stisnjen kot sardina v konzervi, a je še kako zanimivo, '' se je pomenljivo nasmehnil Tadej Primc, ki je vodja Japodov od leta 2003.

Doživel je ogromno avantur, prav vse pa jim je omogočila ljubezen do Slovenije. Žal mu je, da jih je prehitro zapustil Reffo, zaščitni znak Japodov. Bitko s smrtjo je izgubil že v mladih letih, ko pa se je udeleževal gostovanj, so se lahko vsi prepričali, kako strastno je doživljal ljubezen do reprezentančnega nogometa.

Na gostovanjih so doživeli ogromno prigod. Takšnih in drugačnih. Večkrat jim je zmanjkalo bencina, a jih je reševala iznajdljivost, enkrat pa jim je zmanjkal kar kombi. Bili so v Bolgariji in doživeli ogromen šok, saj kombija ni bilo več na mestu, kjer so ga parkirali. Nikoli več ga niso videli, nepridipravi pa so jim pokvarili užitek na gostovanju v vzhodni balkanski državi. ''O tem bi lahko napisali knjigo, je pa res, da vse prigode niti niso za javnost, '' se je nasmehnil Tadej.

Za zvesto spremljanje reprezentance potrebujejo ogromno finančnih sredstev. Večina Japodov je starih med 25 in 30 leti, v študentskih letih pa ni po navadi ne moreš privoščiti razkošnega življenja. Zato večina med poletjem odmisli počitnice v toplih krajih in denar raje uporabi za potovanja z Japodi.

Japodi v tem stoletju niso izpustili veliko reprezentančnih srečanj. Manjkali so v Alžiriji, na Švedskem in Finskem, v Hong Kongu, Katarju, kjer so naleteli na težave s pridobivanjem vize, žal pa je podobno veljalo tudi za Belorusijo. ''V bistvu me bolj zanimajo manjše tekme. Na velika tekmovanja hodi tudi družbena smetana. Zaradi nje ne hodim na tekme največjega kalibra, ampak veliko raje na kvalifikacijske dvoboje,'' je pojasnil. Zato se pred petimi leti ni odpravil na jug Afrike, kjer je Slovenija nastopila na svetovnem prvenstvu in nesrečno izpadla po skupinskem delu.

Njihova velika želja je, da bi se vodstvo zveze za prihodnje leto dogovorilo za kakšno atraktivno gostovanje. Ne toliko v smislu atraktivnosti tekmeca, kot dežele, kamor bi se odpravili.

''Japonska, Kitajska, Azerbajdžan, Kazahstan, Avstralija … Ker smo študentje, upam, da bo čim prej jasno, kdaj in kje se bo igralo, da bomo lahko kaj vnaprej privarčevali za pot,'' se veseli novih dvobojev in avantur, s katerimi si polnijo potovalne izkušnje.

''Najboljše je potovati s kombijem. Pač, stara šola. Z letalom gre lahko že vsak,'' je pohvalil sodelovanje z Nogometno zvezo Slovenije (NZS) glede rezervacij in dobave vstopnic, Katančevi četi pa obljubil glasno podporo na lovu za novim ciljem, uvrstitvijo na Euro 2016. Ko bi bilo le še več takšnih navijačev ...