Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Rok Viškovič

Petek,
10. 10. 2014,
17.27

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Aleš Zavrl evropsko prvenstvo svetovno prvenstvo

Petek, 10. 10. 2014, 17.27

8 let

Velikih prvenstev v Sloveniji žal nikoli ne bomo dočakali

Rok Viškovič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Trend organizacij velikih tekmovanj v nogometu se je začel na prelomu tisočletij in zdi se, da bo v prihodnosti vse bolj prisoten.

Začelo se je leta 2000, ko sta prvo veliko tekmovanje, na katerem je nastopila slovenska nogometna reprezentanca, evropsko prvenstvo, skupaj organizirali Belgija in Nizozemska. Dve leti za tem sta bili dve državi prvič in tudi zadnjič do zdaj gostiteljici svetovnega prvenstva, Južna Koreja in Japonska.

Medtem sta se zvrstili še dve evropski prvenstvi, leta 2008 sta ga gostili Avstrija in Švica, pred dvema letoma pa Ukrajina in Poljska, v organizaciji dveh držav, pravcato revolucijo pa bo predstavljalo prvenstvo Stare celine leta 2020. Potekalo bo v kar 13 državah.

Tudi posledica gospodarskega stanja

Zakaj je v svetu nogometa zaslediti tak trend, smo povprašali generalnega sekretarja Nogometne zveze Slovenije. "Tovrsten trend je za zdaj zaslediti le pri tekmovanjih v Evropi, torej pod okriljem Uefe. Seveda je to posledica splošnega gospodarskega stanja, kakor tudi tega, da so kriteriji za organizacijo prvenstev vedno zahtevnejši, zato države lažje kandidirajo, če se združijo in organizacijo izpeljejo s skupnimi močmi," je pojasnil Aleš Zavrl.

"Ne gre le zato, ali so države pripravljene organizirati veliko nogometno tekmovanje, ampak tudi za to, ali so tega sposobne. Kot rečeno, kriteriji so vse bolj zahtevni. Nekatere države, primer je lahko tudi Turčija, ki je v zadnjem času zabeležila gospodarsko rast, razmišljajo, kako sploh zadostiti vsem zahtevam za organizacijo največjega evropskega tekmovanja," je dodal.

Nekateri so prepričani, da velika nogometna tekmovanja, ki potekajo v več državah, izgubljajo svoj čar, a Zavrl se s tako mislečimi ne strinja povsem. "Kaj takega težko trdimo. Na eni strani imamo prvenstva z ogromnimi razdaljami, kot je bilo tisto v Ukrajini in na Poljskem, na drugi pa prvenstvo, kot je tisto, ki bo na sporedu leta 2020, ki bo zajelo celoten kontinent in bo preseglo meje nacionalnega. Tako se bo lahko s tekmovanjem poistovetilo več prebivalcev teh držav," je prepričan Zavrl.

Realnih možnosti v nogometu ni, za futsal pač so

Marsikateremu slovenskemu navijaču se ob tem hitro porodi predrzna misel na vprašanje, ali se lahko v prihodnosti zgodi, da bo zaključni turnir najboljših evropskih reprezentanc obiskal Slovenijo?

"V družbi velikih držav in mest, ki štejejo nekajkrat več prebivalcev, kot jih ima Slovenija, imajo pa tudi ogromne in sodobne štadione, realnih možnosti za organizacijo ali sodelovanje na članskem evropskem prvenstvu nimamo," je pričakovan odgovor podal Zavrl, a hkrati dodal, da se Slovenija poteguje za organizacijo evropskega članskega prvenstva v futsalu.

Dne, ko bomo na slovenskih tleh lahko spremljali tekmo največjega nogometnega reprezentančnega tekmovanja, pa vsaj zdaj živeči verjetno nikoli ne bomo dočakali. Žal.

Ne spreglejte