V Ljudskem vrtu morda ne bi izgubili proti Angliji

Najboljši slovenski nogometaši so v zadnjih štirih kvalifikacijskih ciklusih (SP 2010, EP 2012, SP 2014 in EP 2016) odigrali okroglih dvajset domačih tekem. Nastopili so le na dveh različnih prizoriščih, statistika pa je pokazala, da veliko boljše rezultate dosegajo v Mariboru. Ljudski vrt je v zadnjih letih postal tisto, kar je pred 15 leti veljalo za bežigrajsko razvalino. Štadion pod Kalvarijo je pisan na kožo slovenski izbrani vrsti, ki se je po letu 2008 na njem predstavila dvanajstkrat in dočakala kar deset zmag. Izgubila je le enkrat (pred petimi leti proti Severni Irski, najnovejši udeleženki EP 2016 v Franciji), brez zmagovalca pa se je razšla s Češko.

V Mariboru je slovenska reprezentanca na kvalifikacijskih srečanjih nanizala pet zmag. V zadnjih dveh ciklusih je dobila vse štiri domače tekme. Nogometna zveza Slovenije se je odločila, da bo prizorišča domačih tekem v kvalifikacijah razdelila po ključu 3:2 za Ljubljano, čeprav se je članski izbrani vrsti v Stožicah (pre)pogosto zalomilo.

Nikoli ne bomo izvedeli, kako bi se razpletlo, če bi slovenska reprezentanca tekmece venomer gostila na Štajerskem. Morda bi bila še uspešnejša in se po SP 2010 uvrstila še na katerega izmed velikih tekmovanj. Morda. Tako pa je ostalo pri tem, da je bilo od leta 2010 v Ljubljani odigranih več kvalifikacijskih srečanj kot v Mariboru. Razlog leži tudi v večjem štadionu, saj sprejme okrog štiri tisoč gledalcev več kot tisti v mestu ob Dravi. V Stožicah se je na nogometnih dogodkih že stiskalo 16 tisoč navdušencev, ki pa niso imeli veliko razlogov za zadovoljstvo.

Slovenija sploh še ni remizirala v Stožicah

Odkar se je na selektorski stolček vrnil Srečko Katanec, je Slovenija ostala praznih rok z Islandijo in Anglijo (obe sta že uradni udeleženki EP 2016), premagala pa je Albanijo in San Marino. Slovenija v Stožicah sploh še ni remizirala, zanimivo pa je, da pod vodstvom Katanca (v njegovemu drugem obdobju na mestu selektorja) ni še nikoli remizirala, kar je v nogometnem svetu zelo redek pojav.

Slovenija ni remizirala že tri leta in pol. Nazadnje se je brez zmagovalca razšla z Grčijo (1:1) v avstrijskem Kufsteinu, ko je slovensko reprezentanco na prijateljskem dvoboju vodil še Slaviša Stojanović, nato pa je sledil festival zmag in porazov.

Tako se lahko Slovenija v Ljubljani pohvalil le z zmagami proti ne preveč uveljavljenim tekmecem (izjema je Albanija, ki resno kandidira za nastop na EP 2016), v Ljudskem vrtu pa so poraz priznale Švica, Rusija, Slovaška, Norveška, Poljska, Srbija …

Jeklena obramba v Mariboru, padla jugoslovanski in skandinavski urok

Slovenija je po dokončnem slovesu od Bežigrada doma odigrala 27 kvalifikacijskih srečanj (v štirih različnih ciklusih) ter pozdravila 14 zmag. Od tega kar osem v Mariboru, pa čeprav je tam odigrala le deset tekem. Pod Kalvarijo je na tanek led stopila le enkrat (s Severno Irsko 0:1), takoj po lepi, a tudi stresni južnoafriški izkušnji, ki je v slovensko slačilnico vnesla nemir.

V Ljudskem vrtu so kot zrele hruške z drevesa popadale tudi tako močne in neugodne reprezentance, kot so Švica, Rusija, Poljska, Srbija, Norveška in Slovaška, kar priča o tem, da so slovenski nogometaši v Mariboru zgradili novo trdnjavo. Obramba je postala jeklena in na dvanajstih srečanjih prejela le tri zadetke. V Stožicah jih je toliko prejela le na zadnji tekmi, ko je nesrečno izgubila proti Angliji (2:3).

V Mariboru sta se za nameček prekinila tudi dolgoletna uroka. Najprej leta 2011 jugoslovanski (prva zmaga Slovenije nad reprezentanco, ki prihaja z območja nekdanje Jugoslavije – padla je Srbija), leto dni pozneje še skandinavski, ko je Novakovićev hat-trick potopil vikinško ladjo. Poraja se vprašanje, kako bi se končalo srečanje med Slovenijo in Anglijo, če bi se letos igralo v Mariboru. Trije levi ostajajo nepremagljivi za slovensko reprezentanco, ki je proti njim izgubila na že štirih srečanjih.

Da ima Ljudski vrt nekaj, kar slovenski reprezentanci prinaša srečo, sta dokazala tudi primera z Estonijo in Švico. Ko se je Kekova zasedba z Estonijo pomerila leta 2011 v Ljubljani, je ostala brez točk (1:2), prejšnji mesec pa se je Konstantinu Vassiljevu in druščini maščevala s tesno, a zlata vredno zmago z 1:0.

Ko se je Stojanović prvič predstavil v selektorski vlogi na kvalifikacijski tekmi, je v Ljubljani priznal premoč Švici (0:2), ko pa se je Katančeva četa s tekmecem, ki razpolaga z izjemnimi posamezniki, pomerila v Ljudskem vrtu, je osvojila vse tri točke (1:0).

Bo dvoboj z Litvo začetek nove pozitivne zgodbe o do reprezentance bolj prijaznih Stožicah? Na tekmah Olimpije so tribune iz kroga v krog vedno bolj polne, zdaj je na vrsti še izbrana vrsta. Proti Litvi je čas za četrto stožensko kvalifikacijsko zmago, sicer bo treba resno razmisliti, ali še nadaljevati razmerje 3:2 v prid Ljubljane, ko gre za domače dvoboje v kvalifikacijskih ciklusih. Nedvomno pa bo to vprašanje prisotno tudi pred začetkom dodatnih kvalifikacij, če se bo Slovenija nanje uvrstila.