Svinjarija, kot je svet še ni videl

Sportal Federer po porazu z Đokovićem: Se šalite? Mislim, prosim vas.

Le še nekaj mesecev nas loči do največjega nogometnega dogodka. Katar bo gostil svetovno prvenstvo, na njem bo nastopila tudi Brazilija. Na vrh se je povzpela že petkrat, največkrat izmed vseh, kot edina država na svetu pa se lahko pohvali tudi s tem, da je nastopila na prav vseh mundialih. Bilo jih je 21. A zbirka skoraj ne bi bila popolna.

Pred tremi desetletji je zadišalo po tem, da bo mogočnega niza nogometnih čarovnikov iz domovine sambe konec. Brazilci so se znašli v težavah. Pa to ne zaradi pomanjkanja nogometnega znanja, zadetkov ali navijaške strasti, tega je bilo vedno v izobilju, ampak zaradi dejavnikov, ki nimajo povezave s plemenitostjo športa in osnovnim pomenom fair-playa.

Sportal SP 1990: Najprej pokvarili večer Katancu, na koncu spravili v jok Maradono

Pred 33 leti ni dosti manjkalo, pa bi lahko Brazilci ostali brez svetovnega prvenstva, ki ga je leta 1990 gostila slovenska (takrat še jugoslovanska) soseda Italija. Vse zaradi zlobnih namer posameznikov v taboru neposrednih tekmecev v južnoameriških kvalifikacijah − Čila.

Odločilni spopad za nastop na SP 1990 med Brazilijo in Čilom je na stadionu Maracana spremljalo 141 tisoč gledalcev! Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

To je bil dan, ko se je rodila zgodba o El Maracanazu. O eni najbolj brutalnih prevar, kar jih je kdaj videl nogomet. O dramatični zgodbi, v kateri sta 3. septembra 1989 zelo pomembno vlogo igrala še mlada brazilska navijačica, ki je pozneje pozirala na naslovnici Playboya, in argentinski fotograf, ki je poslikal tisto, kar ni uspelo preostalim stanovskim kolegom na tekmi, nato pa po večurni drami na stadionu odpihnil dvome o tem, kdo je kriv in kdo ni. Vas zanima, kaj vse se je zgodilo?

V Riu je bilo še huje

Braziliji je za preboj na SP 1990 na zadnji tekmi proti Čilu zadoščala že točka. Foto: Reuters Nogometni velesili Braziliji se v bogati preteklosti še ni zgodilo, da bi obstala v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo in brez želene vstopnice. V kvalifikacijah za SP 1990, takrat je v Južni Ameriki vladal še drugačen tekmovalni sistem in so bile članice konfederacije CONMEBOL razdeljene v tri manjše skupine, se je znašla v družbi s Čilom in Venezuelo. Vozovnico za Italijo bi si zagotovil le najboljši, zmagovalec skupinice. Pred zadnjim krogom, ki je ponujal veliki derbi, dvoboj med Brazilijo in Čilom, sta bili omenjeni reprezentanci izenačeni po točkah.

Vseeno pa je bil Selecao v prednosti, saj je imel boljšo razliko v zadetkih. Zato je bilo pred tekmo v Riu de Janeiru, Brazilci so se odločili, da bodo Čilence pričakali na kultnem objektu Maracana, že vnaprej jasno, da bi morali gostje, če bi želeli odpotovati na svetovno prvenstvo, nujno premagati Brazilce. Da bo pestro, nemirno in dramatično, je nakazala že tekma v Santiagu. Končala se je z remijem (1:1), ekspresnimi izključitvami, jezni Romario je moral z igrišča že po treh minutah … Bilo je napeto, novinarji so dvoboj oklicali za pravo nogometno vojno, zato so vsi pričakovali, da bi bilo lahko v Riu še huje. Zlasti zaradi tega, ker se je odločalo o preboju na SP 1990. In res …

Careca popeljal Brazilce v vodstvo, nato ...

Brazilec Careca je skupaj z Argentincem Diegom Maradono konec osemdesetih let prejšnjega stoletja blestel v dresu Napolija. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko Dvoboj, ki ga je na Maracani spremljalo 141 tisoč navijačev, se je začel previdno, mreži sta v prvem polčasu mirovali, tudi zaradi nekaterih posredovanj čilskega vratarja Roberta Rojasa, ki je bil takrat v izvrstni formi. Čuvaj mreže, ki se je do takrat zapletel v nekaj kontroverznih dogodkov, njegova kartoteka pa je bila polna raznovrstnih prekrškov (o teh več v spodnjih vrsticah), je dokazoval, zakaj so mu navijači prisodili vzdevek Kondor. Z izvrstnimi refleksi je čuval prostor med vratnicama kot velikanski ptič in bil tako uspešen, da je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja postal eden najboljših južnoameriških vratarjev.  

V prvem polčasu je Rojas še zadržal mrežo nedotaknjeno, nato pa je na tribunah završalo od navdušenja. Careca, takratni zvezdnik Napolija, kjer je igral z Diegom Armandom Maradono, je v 49. minuti popeljal Brazilce v vodstvo. Čile se je znašel v ogromnih težavah, za preobrat, s katerim bi si zagotovil prvo mesto v skupini, je potreboval vsaj dva zadetka, ki pa ju ni dočakal. Vsaj ne na igrišču.

Se je pa sredi drugega polčasa gostom ponudila priložnost, da z namerno prevaro, brutalno zlobnim vložkom, ki bolj spada na gledališki oder kot pa na nogometne zelenice, očrnijo Brazilce in si zagotovijo nastop na SP za zeleno mizo.

V bližino vratarja Čila je padla bakla:

Wow.. RT @AntiqueFootball Roberto Rojas with a flare in Brazil v Chile in 1989 pic.twitter.com/LoYsb7QUHP

— R_S_M (@ooncalvo) July 4, 2014

Da so sploh lahko izvedli kaj takšnega, jim je omogočila neodgovorna brazilska navijačica. Pozneje se je izpostavilo, da je bila to 24-letna Rosenery Mello do Nascimento. V 67. minuti je prižgala baklo in jo zalučala na igrišče. Priletela je v neposredno bližino čilskega vratarja Rojasa, ki je takrat branil za brazilskega velikana Sao Paulo, tako da so ga navijači na Maracani dobro poznali, nato pa se je začel šov. Kondor je izkoristil trenutek in kot pokošen padel na tla.

Brazilska navijačica Rosenery Mello do Nascimento, ki je odvrgla baklo, je dočakala svojih pet minut slave:

Rosenery Mello do Nascimento, lanzó una bengala en el partido Brasil-Chile de 1989 hiriendo al portero Roberto 'Condor Rojas'.
Adquirió tanta fama que dos meses después del incidente, posó para la portada de Playboy pic.twitter.com/4ZgutE5DOr

— el guero (@elguerocoronado) March 22, 2022

Milijoni gledalcev, ki so spremljali nogometno južnoameriško poslastico z ogromnim vložkom pred televizijskimi ekrani, so pomislili, da je vsega skupaj resnično kriva bakla. Da je povzročila usodne poškodbe vratarju Čila, ki je še naprej ležal. Ko so ga soigralci dvignili, so kamere razkrile še pogled na njegov okrvavljeni obraz. Šok je bil popoln, Brazilcem je zledenela kri v žilah, saj jim je zaradi nešportnih razlogov grozila diskvalifikacija.

Napetost se je stopnjevala. Do okrvavljenega Rojasa so pritekli soigralci, nato še fizioterapevt Alejandro Koch. Vratar je prejemal zdravniško pomoč, medtem pa so živci popustili Patriciu Yanezu. Reprezentant Čila se je prijel za moškost in jezno gestikuliral brazilskim navijačem. Ozračje je bilo naelektreno, vendarle se je odločalo o potniku na svetovno prvenstvo. Kapetan Čila Fernando Astengo je zbral soigralce, Čilenci so ob tem, ko so Rojasa odnesli z igrišča, protestno zapustili igrišče. Argentinski delivec pravice Juan Carlos Loustau jih je zaman prepričeval, da bi nadaljevali srečanje. Čilenci so se odpravili v slačilnico in pripravljali protestno izjavo.

Usoda se je znašla v rokah argentinskega fotografa

Maracana je tako 3. septembra 1989 postala prizorišče kontroverznega obračuna, ki je trajal le do 67. minute, po njem pa se je začel tretji polčas, v katerem je bilo ljubitelje nogometa iz Brazilije zelo strah za usodo njihovih ljubljencev. Bali so se, da ne bi dvoboja zaradi incidenta z baklo in poškodbe čilskega vratarja za zeleno mizo prisodili gostom. Če bi se to uresničilo, bi Brazilci prejeli ogromen udarec, saj bi prvič v zgodovini ostali pred vrati največjega nogometnega tekmovanja, spodkopan bi bil tudi njihov ugled.

Maracanazo - Chilean keeper, Roberto Rojas, hits the deck feigning injury in a World Cup Qualifier v Brazil at the Maracana in 1989. The incident earned Chile a ban from the 1994 WC Qualifiers & Rojas a life ban from competitive football. Silly boy. pic.twitter.com/tMCDM6mee2

— Fussball Geekz (@philharrison192) March 19, 2021

Brazilci so se znašli v težavah, a jih je rešil argentinski fotograf Ricardo Alfieri. Kot edini na tekmi, čeprav je dvoboj spremljalo okrog 200 akreditiranih fotografov, je ujel v objektiv ravno trenutek, ko je v bližini Rojasa padla na tla bakla. Argentinec je bil prepričan, da bakla ni mogla poškodovati Čilenca, saj je padla vsaj meter proč in ni prišlo do neposrednega stika. Še bolj ga je begalo vprašanje, kako je lahko obraz vratarja zalila kri.

Ko je to povedal brazilskim funkcionarjem, so mu gostitelji omogočili, da je čim prej razvil fotografije. To je bilo še obdobje, ko v svetu ni prevladovala digitalna fotografija. Napetost je rasla, po nekaj urah, ko so bile fotografije razvite, pa je postalo jasno kot beli dan, da bakla ni mogla poškodovati Rojasa. Vedno več jih je bilo, ki so se spraševali, kako je lahko sploh prišlo do poškodbe in krvi na njegovem obrazu. Na njem sploh ni bilo sledi poškodbe, ki bi jo lahko utrpela koža zaradi pirotehničnega sredstva. Denimo ožganin. Še več. Ko so še bolj spremljali Rojasove rane, so številni prišli do zaključka, da bi jih lahko povzročilo le rezilo. Kakšen nož ali kaj podobnega.

Rojas priznal, da je v rokavico skril rezilo in se porezal!

Sprožena je bila preiskava. Vodstvo konfederacije CONMEBOL je želelo jasen odgovor na vprašanje, kako je lahko prišlo do poškodbe Rojasa. Čilenec ni dolgo zdržal s pretvarjanjem, kako jo je skupil zaradi bakle. Priznal je, da se je poškodoval sam. Pod vratarsko rokavico si je namreč skril rezilo, nato pa se z njim, ko je ležal na tleh in ''simuliral'' poškodbo zaradi bakle, porezal po čelu. To so na kratko ujele tudi televizijske kamere. Ni bilo več poti nazaj.

Brazil v Chile 1989
Roberto Rojas
'The Firecracker Incident' pic.twitter.com/bQaZ20QdED

— The League Magazine (@Theleaguemag) January 11, 2017

Čilenec se je znašel sredi ogromnega škandala. Policistom je zaupal, kako mu je selektor Orlando Aravena zabičal, naj skupaj z zdravnikom Danielom Rodriguezom ostaneta na igrišču in skušata poskrbeti za nezaslišan škandal, ki bi še kako odmeval. Čilenci so želeli na takšen način, ko so zaostajali z 0:1, izsiliti novo tekmo na nevtralnem prizorišču ali pa celo diskvalifikacijo Brazilije s tekmovanja. Zgodilo pa se je ravno obratno.

Čile brez SP 1994, Rojas izključen iz nogometa za vedno

Mednarodna nogometna zveza (FIFA), zgrožena nad dejstvom, da si je reprezentanca Čila na tako pomembni in odmevni tekmi privoščila takšno prevaro, je Rojasa izključila iz nogometnih dejavnosti do konca življenja. Fernando Astengo ni smel igrati nogometa pet let, kaznovana sta bila tudi selektor Orlando Aravena in fizioterapevt Alejandro Koch.

Ogromno škodo je utrpel tudi Čile, saj ni smel sodelovati v kvalifikacijah za SP 1994 v ZDA. In to prvotno zaradi tega, ker so odkorakali z igrišča in samovoljno prekinili srečanje, ne pa toliko incidenta z vratarjem.

Brazilija je na SP 1994, na katerem Čile ni smel sodelovati, postala svetovni prvak. Foto: Guliverimage/Getty Images

Rojas je pozneje v intervjujih za La Tercera in Mas Vale Tarde pojasnil, zakaj je to storil. ''Poškodoval sem se z rezilom. To je bil velik udarec za moje dostojanstvo. Doma sem imel težave z ženo, soigralci so mi obrnili hrbet. Če bi bil Argentinec, Urugvajec ali pa Brazilec, me ne bi suspendirali,'' ostaja prepričan, kako je bil Čile v tistem obdobju izpostavljen krivicam. ''To sem napravil za Čile, ki se mu je tedaj godila krivica. Imeli smo težave v prejšnjih kvalifikacijah. Ko nekdo naredi takšno napako, ima po navadi priložnost, da se odkupi. Jaz je nisem dočakal,'' je potožil Čilenec, ki je tako reprezentančno kariero sklenil pri 49 nastopih.

Brazilija zmagala z 2:0, Rojas se je pozneje opravičil

Roberto Rojas, ki je kot vratar najboljše sezone podaril domačemu klubu Colo-Colo in brazilskemu Sao Paulo, se je leta 2001 lahko vrnil v svet nogometa. Foto: Reuters Fifa je Braziliji za zeleno mizo pripisala zmago z 2:0, s katero se je Selecao uvrstil na SP 1990, tam pa v osmini finala po hudem boju v sosedski poslastici ostal praznih rok proti Argentini (0:1). Navijači Čila se še dolgo niso sprijaznili z odločitvijo, pred veleposlaništvom Brazilije v Santiagu ni manjkalo protestov, nekateri čilski mediji so celo širili teorijo zarote, da za vsem skupaj stoji dolgoletni predsednik Fife, Brazilec Joao Havelange. A ostalo je pri odločitvi, zaradi katere je čilski nogomet utrpel veliko škodo.

Rojas se je pozneje javno opravičil za dejanje, Fifa pa mu je leta 2001 preklicala prepoved. Tako se je lahko znova ukvarjal z nogometom. Takrat je imel 44 let. Oprijel se je trenerskega dela in leta 2003 prevzel Sao Paulo, kjer je branil že kot vratar. Brazilija je bila očitno le njegova ''obljubljena'' dežela. Pozneje je postal strokovni televizijski komentator.

Letos bo lahko spremljal Brazilce na delu v Katarju, njegovih rojakov pa ne, saj so, čeprav v njihovih vrstah ne manjka zvezdnikov (Arturo Vidal, Alexis Sanchez, Eduardo Vargas …), v kvalifikacijah pustili skromen vtis. So pa za razliko od škandala El Macaranazo iz boja za SP izpadli vsaj na zelenici, zaradi športnih razlogov.