Nedelja, 25. 12. 2022, 4.01
1 leto, 4 mesece
Skok v športno preteklost
Doživeli tako osupljiv poraz, da rezultatu sprva sploh niso verjeli
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,19
2
Ameriškega junaka Joeja Gaetjensa so takole po rokah nosili brazilski nogometni navdušenci. Ameriških na SP 1950 ni bilo.
Navijači nogometne reprezentance Anglije so v zadnjih desetletjih že ponotranjili nekakšen kompleks, da na največjih tekmovanjih preprosto ne morejo osvojiti lovorike. Tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v Katarju so v četrtfinalu izpadli proti Franciji in tej že pred tekmo čisto mirno priznavali vlogo favorita. A ni bilo vedno tako, še pred dobrimi 70 leti so bili sveto prepričani, da kot izumitelji sodobne nogometne igre na tem planetu preprosto nimajo prave konkurence. In se motili, seveda.
Angleži so nekoč menili, da so v nogometu razred zase. Da so tako dobri, da se jim sploh ni treba dokazovati. Na prvih treh svetovnih prvenstvih, v Urugvaju leta 1930, Italiji leta 1934 in Franciji leta 1938, sploh niso sodelovali. Zdelo se jim je popolnoma odveč, prepričani so bili, da bi s konkurenco prav negosposko pometali, takšno izživljanje pa jim ni dišalo. Prvič so na svetovnem nogometnem prvenstvu tako nastopili šele po drugi svetovni vojni, leta 1950 v Braziliji. In za čuda tam niso postali prvaki.
Poraz je bil zanje neverjeten
Prvenstvo v Braziliji je angleška nogometna reprezentanca odprla z zmago nad Čilom v skupini 2. V tej sta igrali še izbrani vrsti Španije in ZDA. Prav druga pa je Angležem v drugem krogu skupinskega dela prvenstva zadala boleč poraz. Ob izidu 1:0 za ZDA so bili angleški novinarji – teh je bilo zaradi oddaljenosti v Braziliji malo – povsem šokirani. Ob sporočanju izidov v domovino prek telegrama in telefona naj bi celo nastala zmeda in naj bi nekateri angleški mediji ob vsesplošnem prepričanju, da je Anglija v nogometu superiorna, menili, da se je zgodila tiskarska napaka, ter izid popravljali v 10:0 ali 10:1 za Anglijo. A to je mit, saj v arhivih britanskega časopisja takšnih novic ni. So pa zgodovinarji našli naslove, kot sta: Anglija oskubljena tudi v nogometu in To je pa višek, ZDA premagale Anglijo na svetovnem prvenstvu.
Vratar Bert Williams je angleška nogometna legenda in ima tudi viteški naziv. A leta 1950 na SP v Braziliji se z angleško reprezentanco ni izkazal.
Je pa bil poraz po besedah enega od funkcionarjev angleške nogometne zveze (FA) Arthurja Drewryja, kasneje tudi predsednika Mednarodne nogometne zveze (Fifa), neverjeten. V vseh državah, ki so imele svojo reprezentanco na SP 1950, so se razpisali o velikanskem presenečenju, le v ZDA in Veliki Britaniji ne. Američanom je bilo povsem vseeno za nogomet, ki se ga ne igra z rokami in jajčasto žogo, v Angliji pa so objokovali prvi domači poraz svoje reprezentance v kriketu. Na isti dan, 29. junija 1950, jo je premagala združena reprezentanca angleško govorečih karibskih držav.
Vratarja potegnili iz bejzbola, strelca zmagovitega gola s Haitija
Američani so imeli v Braziliji le enega novinarja, pa še ta si je pot v Južno Ameriko plačal sam, saj za poročanje s svetovnega nogometnega prvenstva v ZDA ni bilo prav nobenega zanimanja. Angleži so se kasneje tolažili s tem, da je bila ameriška reprezentanca tako ali tako sestavljena iz tujcev, a so se motili. No, vsaj pretežno. Osem igralcev ameriške začetne enajsterice je bilo rojenih v ZDA, le trije so bili tujci, ki pa so naznanili namero, da želijo prejeti ameriško državljanstvo, kar je bilo po pravilih ameriške nogometne zveze dovolj, da so dobili mesto v izbrani vrsti. Eden od teh, Joe Gaetjens, je bil rojen na Haitiju in prav ta je v 38. minuti tekme z Anglijo dosegel zmagoviti gol.
Ameriški nogometaši so bili amaterji, vratar Frank Borghi je bil pred svetovnim prvenstvom bejzbolski lovilec v nižjih ligah, za preživetje pa je vozil mrliški voz v družinskem pogrebnem podjetju v St. Louisu. Brazilski navijači so na prvenstvu glasno podprli Američane, da bi se njihova reprezentanca izognila srečanju z nogometno "velesilo". A njihov strah je bil odveč, Anglija se sploh ni uvrstila v finalne boje, v tretjem krogu skupinskega dela turnirja jo je z 1:0 premagala še Španija in poslala domov. Tudi Američani so prvenstvo končali po skupinskem delu z eno samo doseženo zmago. Naslov je s tedaj prav tako šokantno zmago nad gostitelji Brazilci osvojil Urugvaj, tretja je bila Švedska in četrta Španija.
V velikem finalu pred 200 tisoč gledalci na stadionu Maracana v Riu de Janeiru je brazilska reprezentanca doživela boleč poraz proti Urugvajcem, ki so osvojili še svoj drugi naslov svetovnih prvakov.
Šele leta 1994 so se v ZDA spomnili na čudež na travi
Nepričakovana zmaga v Ameriki ni sprožila nogometne manije, naslednjič je reprezentanca ZDA na svetovnem prvenstvu nastopila šele leta 1990, štiri leta kasneje, ko je Amerika gostila svetovno prvenstvo, pa so iz arhivov potegnili tudi to zgodbo s prvenstva v Braziliji. Od tedaj po zgledu hokejske senzacije z zimskih olimpijskih iger leta 1980 v Lake Placidu, ko so ameriški amaterji v hokeju premagali mogočno reprezentanco Sovjetske zveze, tej nogometni zmagi v Braziliji pravijo čudež na travi. Angleži so tedaj igrali v modri opravi in to so kasneje oblekli le še enkrat, leta 1959, ko so z 1:4 izgubili proti Peruju. Poraz z ZDA je bilo prvo ponižanje v seriji, leta 1953 so Angleže s 6:3 premagali "magični Madžari" s Ferencem Puškašem, leto kasneje so si jih ti privoščili še enkrat, tedaj s 7:1.
Angleži so leta 1966 na domačem svetovnem prvenstvu osvojili svoj prvi in edini naslov prvakov, z Američani pa so se od tiste usodne Brazilije leta 1950 na svetovnih prvenstvih pomerili samo še dvakrat. Leta 2010 v Južni Afriki v skupini C, v kateri je igrala tudi slovenska reprezentanca pod vodstvom selektorja Matjaža Keka, so se Američani in Angleži razšli z neodločenim rezultatom 1:1, letos v Katarju v skupini B pa je bil izid na obračunu prav tako neodločen, 0:0.
2