Sarajevska obuditev kariere slovenskega zbiratelja lovorik?

Veselje ob zadetku pri zmagi nad Izraelom v kvalifikacijah za zadnje evropsko prvenstvo, septembra 2019 v Stožicah. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Vsega dobro leto tega je Roman Bezjak zadel pri pomembni zmagi nad Izraelom v Stožicah s 3:2 na izjemno pomembni tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2020 in bil standardni slovenski reprezentant, potem pa je njegova kariera strmo padla.

Februarja lani je v Olimpijo prišel na velika vrata, že po koncu prejšnje sezone pa jo je zapustil skozi mala. Po vsega dveh zadetkih v 16 nastopih. Po daljšem obdobju brez kluba je oktobra lani okrepil prvake iz Celja, pri katerem je pred desetletjem tudi začel svoj nogometni vzpon. Ni se izšlo dobro, že dva meseca zatem je po vsega desetih nastopih, v katerih se mu ni uspelo vpisati med strelce, svojo drugo celjsko zgodbo ekspresno končal.

Če gre verjeti informacijam iz Bosne in Hercegovine, je zdaj povsem blizu podpisa pogodbe s prvakom BiH Sarajevom, ki po poškodbi Mersudina Ahmetovića nujno potrebuje novega napadalca.

Sarajevo, katerega član je tudi nekdanji kapetan Olimpije Elvis Džafić, je po prvem delu sezone sicer prepričljivo vodilno. Pred mestnim tekmecem Željezničarjem, ki je na drugem mestu, ima kar devet točk prednosti.

Bo po Bolgariji, Hrvaški, Nemčiji, Poljski in Cipru Roman Bezjak v svojo nogometno knjižico vpisal še šesto tujo državo? Foto: Vid Ponikvar

Nedolgo tega je bil pomemben slovenski reprezentant

Bezjak ima za seboj sicer bogato nogometno pot, ki ob petih zadetkih v 33 nastopih za Slovenijo ponuja še marsikaj. Lovorike je namreč osvajal praktično povsod, kjer je igral. Z bolgarskim Ludogorcem mu je to uspelo kar trikrat, Rijeki je z Matjažem Kekom pomagal do zgodovinskega hrvaškega naslova 2017, prvak je bil na Cipru tudi z Apoelom iz Nikozije, tako v Bolgariji kot na Hrvaškem pa se je razveselil še pokalnih lovorik. 

Igral je še na Poljskem za Jagiellonio Bialystok in nemški Darmstadt, ki je Rijeki leta 2016 zanj odštel kar dva milijona evrov. Razen v Nemčiji, kjer se ni najbolje znašel v tamkajšnji prvi ligi, in v zadnjem obdobju, ko mu najprej ni šlo na Cipru, potem pa še doma pri Olimpiji in Celju, pa je povsod, kjer je bil, dokaj redno tudi zabijal gole.

Pri 31 letih ima zagotovo še čas, da v njenem zatonu vsaj malo obudi kariero, odigra še nekaj dobrih let, potem pa pod njo zadovoljno potegne črto.