Robert Vrtovec: Če ne bo denarja iz Italije, bo zelo težko

Informacije, ki smo jih imeli, so bile k sreči prave. Gorica vsaj za zdaj še ni izgubila bitke, ki jo v zadnjem času z zanimanjem spremlja vsa nogometna Slovenija. V torek do polnoči so v Novi Gorici od večine upnikov, nogometašev in strokovnega vodstva dobili privolitev v naknadno izplačilo dolgov. "Recimo, da je, kar zadeva to vprašanje, 99 odstotkov rešenega," je potrdil prvi mož Gorice. Po naših informacijah od ljudi, ki so zdaj v klubu, v odlog dolga ni privolil le eden. Kdo, ni pomembno. Bolj pomembno je, kaj se bo s klubom dogajalo v prihodnjih tednih in mesecih. Jasno, pred Novogoričani je še dolga pot do cilja. Zdaj se pravo delo šele začne. O tem, kaj se je dogajalo in kaj naj bi se še, smo se pogovarjali s predsednikom štirikratnih slovenskih prvakov, ta se ni izogibal vprašanjem, ki smo jih zastavljali, in večkrat ponovil: "Jaz sem v tej zgodbi najmanj pomemben. Želim si predvsem, da rešimo klub."

Ustrezne dokumente za licenčno dokumentacijo ste torej oddali pravočasno? Da, večina zadev je rešenih. Predvidevamo, da bomo morali naknadno oddati manjše dopolnitve, a verjamem, da bomo vse skupaj uspešno uredili. Upamo na ugoden razplet in verjamemo, da bomo pridobili licenco.

Kaj se je dogajalo v zadnjih dneh? Prejšnji petek sem se na mestni občini Nova Gorica sestal z njenimi predstavniki in ljudmi iz okoliškega gospodarstva. Sprejeli smo sklep, da je cilj predvsem ta, da pridobimo licenco, potem pa se do poletja evidentira vse stroške in pripravi predlog sanacije za prihodnost. S ciljem, da se nogometno društvo Gorica ohrani na najvišji ravni tekmovanja. Da gre klub naprej. V torek so ti ljudje sestankovali še z igralci. Tema je bila ista. Vsi si želimo, da pridobimo tekmovalno licenco.

Je pogoj za prihod ljudi, ki želijo pomagati, res ta, da vi klub zapustite? Meni tega na sestanku nihče ni povedal. Pogovarjali smo se le o tem, da moramo narediti vse za pridobitev licence. Sam sem že večkrat povedal in bom še enkrat. Jaz nisem nobena ovira. Če ima kdo namen priti v klub in ga voditi naprej, ni težav. Če ima resne namene, ga bo zdajšnje vodstvo z veseljem podprlo in izvolilo novega predsednika. Edini moj cilj je, da gre Gorica naprej. To, da so se ljudje iz okolice aktivirali in poskušajo pomagati, je le pozitivno.

Večkrat sem že dejal, da Gorica ni moj klub. To je društvo. V javnosti se je večkrat napačno govorilo, da sem jaz gospodar tega društva, ampak to preprosto ni res. Sam sem vedno delal pregledno. Vse je na papirju, na voljo so vsi računi. Naše poslovanje je čisto. Pred kratkim so v klubu opravili revizijo in niso ugotovili nobenih napak. Revizor je to v svojem poročilu tudi potrdil.

Pozdravljam, da se je v zgodbo vključila tudi okolica. Le tako bo klub preživel. Gorica ne more biti odvisna od enega človeka, razen če bi bil ta neizmerno bogat in bi lahko klub financiral v nedogled. Tako da je v mojih očeh vse, kar se dogaja v zadnjem času, zelo pozitivno. Ali bom predsednik jaz ali kdo drug, je povsem nepomembno. Tisti, ki bo prinesel največ denarja v klub, bo določil, kdo bo predsednik. Zadeva je popolnoma jasna. Drugače ne more biti.

V javnosti se omenjajo različne številke dolgov in terjatev Gorice. Katere so pravilne? Naš dolg v tem trenutku znaša okrog 400 tisoč evrov. Parma nam je dolžna 600 tisoč evrov. Številke, ki se pojavljajo, so napačne. Ne vem, kdo jih je spravil v javnost.

Dolg je nižji od terjatev, a kako do teh priti, se sprašuje marsikdo. In tudi to, kaj se bo s klubom zgodilo, če tega denarja ne bo? Dolg je na današnji dan nižji od terjatev. Če bi dobili samo 60 odstotkov tega, kar nam je dolžna Parma, bi zgodbo lahko normalno speljali. Znesek, ki nam ga je dolžna Parma, je za klub, kot je Gorica, ogromen. Če tega denarja ne bo, se bo treba srečati z upniki in se poskušati dogovoriti, da se odpovejo določenemu znesku, ki so ga sicer pošteno zaslužili. Druge rešitve ne bo. Ne verjamem, da lahko v naši regiji kdo pokrije tako visok znesek.

Je pa črn scenarij v Parmi še zelo daleč. Nanj bomo morali čakati še najmanj do 31. maja. Naše terjatve so športne. V Parmi iščejo novega vlagatelja, ki bi bil pripravljen prevzeti klub v drugoligaškem tekmovanju. Tamkajšnja nogometna zveza to opravlja skupaj s stečajnima upraviteljema. Cilj je najti koga, ki bo prevzel športni del in ga peljal naprej. Če bodo uspešni, bodo potem poplačali upnike, med katerimi smo tudi mi. Lahko pa se seveda zgodi, da bo razplet te zgodbe negativen. V tem primeru bi za nas nastopile velike težave. Ne glede na to, kdo bo prišel v Gorico, bo njen obstoj potem odvisen predvsem od upnikov, ki jih imamo.

To pa je scenarij, ki si ga verjetno ne želi nihče. Tako je. Verjamem, da vsej Sloveniji ni vseeno, kaj se dogaja z nami. Da si velika večina želi, da bi se nogomet v Novi Gorici še naprej igral. Kljub vsemu gre za drugi najbolj uspešen klub, odkar je Slovenija samostojna. Tako po lovorikah kot tudi po tradiciji. Ne nazadnje smo ob Mariboru in Celju edini klub, ki je v prvi ligi vseskozi od njenega začetka. Gre za klub, ki je bil ustanovljen leta 1947 in ima res bogato tradicijo, ki bi jo bilo škoda zapraviti. Zato moramo vsi skupaj strniti vrste in mu pomagati.

In zato bom še enkrat povedal nekaj, kar sem že večkrat omenil. Pomemben nisem jaz ali kdo drug, pomembno je le to, da bo klub še naprej živel. Pomembno je, da gre klub naprej. Sam ne želim zavirati kluba in ga tudi ne bom. Želim si le, da bo klub, z njim pa 250 otrok, ki v njem trenirajo, še naprej živel. To je višji cilj od vseh preostalih osebnih interesov. Le na ta cilj moramo gledati. Članska ekipa pa mora biti, ker se brez nje tudi otroci nimajo po kom zgledovati. Nekateri bi imeli radi samo otroke, a to ni prav. To ni dobra rešitev. Klub mora imeti tudi prvo moštvo. To je gonilo kluba. Otroci se morajo zgledovati po nogometaših prvega moštva. Tukaj je piramida jasna.

Kako je s sodelovanjem z italijanskim prvoligašem Sampdorio, o katerem se je tudi veliko pisalo? To sodelovanje je že dogovorjeno. Če bomo pridobili tekmovalno licenco in obstali v prvi ligi, se bo uresničilo. Pogodbe so pripravljene, treba jih je samo še podpisati in sodelovanje s prihodnjo sezono lahko steče. Vse je dogovorjeno. Pred 14 dnevi sem bil na sestanku s predsednikom Sampdorie Massimom Ferrerom, dogovorila sva se o vseh podrobnostih. Tukaj ni nobenih težav.

Kakšno pa bi bilo sodelovanje? Okolica je zaradi zgodbe s Parmo prav gotovo skeptična? Če se bo uresničilo, bo drugačno, kot je bilo tisto s Parmo. Sampdoria bi nam posodila največ deset nogometašev. Prvo leto najverjetneje pet, potem največ deset. Ob tem bi za te nogometaše plačevala nekatere premije, da bi lahko njeni fantje igrali za nas. Iz tega denarja bi se financiral klub. Istočasno bi lahko mi tudi uporabljali njeno blagovno znamko in dobili športno opremo. Izmenjevali bi si tudi trenersko in zdravniško znanje. Sodelovanje bi bilo na več ravneh in v drugačnem obsegu, kot je bilo s Parmo.

Tudi sodelovanje s Parmo je bilo na začetku zastavljeno na tak način, a so potem tam stvari zapeljali v drugo smer. Mi pa se temu nismo bili sposobni upreti. A če bi zdaj lokalna skupnost priskrbela nekaj sto tisoč evrov, bi bili finančno neodvisni in bi lahko vzpostavili normalno partnersko sodelovanje. Če si podhranjen in nimaš denarja, pa iščeš rešitve, da lahko živiš naprej. Tako je bilo v sodelovanju s Parmo. V takem primeru si šibek člen in težko sodeluješ s komerkoli.

Treba se je postaviti na noge in najti pravega partnerja. Po mojem mnenju, lahko da se tudi motim, bo klub brez partnerja težko dolgoročno preživel, saj lokalno gospodarstvo trenutno ni dovolj močno, da bi klubu zagotovilo ustrezna sredstva za igranje v prvi ligi. Tako vsaj mislim. Morda se motim. Najbolj vesel bi bil, če bi bilo tako. Najraje bi videl, da bi igrali samo z domačimi fanti, ki bi bili najboljši v Sloveniji, in da bi bili na koncu prvaki, če bi bilo mogoče.

Toda eno so želje, drugo pa realnost. Ta pa pravi, da je najbolje, da v prvi ekipi igrajo tudi tuji nogometaši. Vsi so nogometaši Gorice, pa ni pomembno, ali so iz Italije, Alžirije, Balkana ali Slovenije. To ni pomembno. Glavni cilj članske ekipe je rezultatska uspešnost. Ta pa je pogojena s kakovostjo. Po mojem mnenju v tem okolju nimamo dovolj kakovosti, da bi sploh obstali v prvi ligi. Z nekoliko drugačno, mešano zgodbo pa obstanek ne bi smel biti vprašljiv. Lahko bi celo posegali po najvišjih mestih, prepričan sem, da bi lahko.

Trenutno ste na osmem mestu in se bojite za obstanek. Verjamete, da vam bo uspelo? Glede na kakovost, ki jo imamo, bi morali biti najmanj osmi. V prvih krogih spomladanskega dela smo imeli tudi malo nesreče, seveda pa je veliko povezano tudi z dogajanjem v klubu. Verjamem, da fantom, ki že dolgo časa niso prejeli plač, ni lahko. Vseeno pa sem prepričan, da bi v prvi ligi morali obstati. Odgovor na to vprašanje bo dalo igrišče. Na koncu prvenstva bomo odštevali in seštevali.

Kaj se bo zgodilo, če vam ne uspe? V tem primeru bi pač izpadli in igrali v drugi ligi. To ne bi bila nobena tragedija. Žalostno bi bilo predvsem to, da ne bi dobili licence. Potem bi morali svojo pot začeti v peti ligi. V hipu bi se sesula vsa hierarhija. Članska ekipa, mladinci, kadeti. Vse bi padlo na najnižjo točko. To bi bila tragedija. Če pa bi zaradi tega, ker ne bi zbrali dovolj točk, izpadli v drugo ligo, bi si to tudi zaslužili. Pobrali bi se in šli naprej.