Petek, 25. 3. 2011, 9.59
8 let, 7 mesecev
Po velik korak do Ukrajine in Poljske
Morda, če Slovenija ob koncu v skupini C zasede drugo mesto in se prebije v dodatne kvalifikacije za EP na Poljskem in v Ukrajini, bo tekma leta na naših tleh šele novembra, a zagotovo je drevišnja ena najbolj opevanih v zadnjem obdobju slovenskega nogometa. V goste prihajajo štirikratni svetovni prvaki. Sosedje, ki jih je vselej lepo premagati. In jih Slovenija doslej dvakrat že je. Pravzaprav bi jih trikrat, če nemški sodnik Bernd Heynemann v Ljudskem vrtu pred skorajda 17 leti ne bi razveljavil povsem regularnega gola Darka Milaniča. Slovenija je bila za Italijane vedno zahteven nasprotnik. In če je bila Slovenija kdaj, potem je najbližje zmagi prav zdaj. Izbrana vrsta Matjaža Keka je videti zelo kakovostna in kompaktna. V njej ne manjka borbenega moštvenega duha in prav tako ne nepredvidljivih posameznikov. Kot tudi ne samozavesti. Še bolj kot nogometaši so v to, da lahko njihovi ljubljenci premagajo veliko ime svetovnega nogometa, prepričani navijači. A predvidno. Še vedno je Italija velesila in, resnici na ljubo, proti Sloveniji, vsaj glede na tradicijo in imena, favorit. Tega se selektor Kek in njegovi sodelavci zagotovo zavedajo, zato so naredili vse, da ne bi prišlo do lahkomiselnosti. Prepričani smo, da ne bo. V nogometu pa se tako ali tako lahko vselej marsikaj obrne v drugačno smer od načrtovanega. Za uspeh je poleg talenta in truda potrebna tudi sreča.
Obeta se taktičen boj
Prepričani smo lahko, da bomo na zelenici ljubljanskega štadiona gledali taktično predstavo, v kateri ne bo preveliko prostora za duhovito igro. Dovolj bo ena poteza, ki lahko odloči zmagovalca. S tribun bodo imeli domači nogometaši huronsko podporo, ki pa jo bo potrebno odmisliti in ohraniti trezno glavo. Če bi začeli brezglavo napadati italijanski gol, bi utegnili Slovence gostje, ki jim ne manjka izkušenj in imajo taktično zrelost zapisano v DNK, kaznovati. Glede na to, da niti našim fantom ne manjka izkušenj in pomembnih tekem, se ne gre bati, da bi se kaj takega zgodilo. Tekma je v boju za končno razvrstitev v kvalifikacijski skupini C zelo pomembna. Italija bi bila v Stožicah verjetno zadovoljna tudi s točko, saj je z desetimi točkami trenutno na vrhu skupine. Slovenija ima tri manj, zato mora napadati za zmago. V primeru treh točk Kekove selekcije bi se stanje v skupini zelo zapletlo. Ne glede na razplet drevišnjega obračuna pa bodo končne odločitve padale šele v prihodnjih tekmah. A če bi Slovenija tokrat zmagala, nato pa s polnim izkupičkom prišla še s torkovega zahtevnega gostovanja na Severnem Irskem – Italija bo v torek prosta -, bi storila velik korak k vsaj drugemu mestu v skupini.
V enajsterici ne bo (velikih) presenečenj
V slovenski enajsterici ne gre pričakovati velikih sprememb. V vratih bo Samir Handanovič, ki dobro pozna Italijane in je v izjemni formi. V italijanski ligi ni gola prejel že 570 minut. Če bo tako tudi tokrat, se lahko nadejamo dobrega izida. V obrambi bodo Mišo Brečko, Bojan Jokič, Marko Šuler in Boštjan Cesar, ki bo zaradi nedavne operacije nosu nastopil z zaščitno masko, a se ne gre bati, da ne bi bil kos nalogi. Vselej je bil velik borec. Tekme, kot je tokratna, so kot nalašč zanj. Obrambna vrsta je v dobri formi, lahko smo brez skrbi. Na sredini bodo ob nezamenljivem kapetanu Robertu Korenu, ki bo zagotovo spet povezoval vse niti slovenske igre, nastopili še Andraž Kirm, ki je v zelo dobri strelski formi, a selektor bolj kot gole od njega tokrat pričakuje zaustavljanje nasprotnikovih napadov in živahnost po bokih, nepredvidljivi Valter Birsa, katerega levica zna biti izjemno nevarna, in Aleksander Radosavljevič, ki kljubuje vsem tistim, ki bi na njegovem položaju raje videli mladega Armina Bačinoviča. Izkušeni Kranjčan v zadnjem času igra odlično in si zasluži mesto v začetni enajsterici. V napadu je edina neznanka. Ob standardnem Milivoju Novakoviču, od katerega navijači pričakujejo gol, utegne po prvi različici nastopiti Zlatko Dedič. Koprčan je uporaben za pritisk in napad na gostujočo obrambno vrsto, doslej pa je že večkrat pokazal, da zna zabijati na pomembnih tekmah. In če bi se med strelce vpisal proti Italijanom, bi zagotovo norel od veselja. Prav na Apeninskem polotoku je namreč prebil večji del svoje kariere. Po drugi različici bi nekoliko za Novakovičem zaigral Josip Iličić, ki je igralec navdiha in lahko odloča tekme z eno potezo. A nekako se nam zdi, da se selektor bolj nagiba k prvemu. Lahko se seveda zgodi tudi to, da priložnost od prve minute dočaka Zlatan Ljubijankič, ali pa selektor preseneti in še nekoliko bolj premeša začetno postavo. Nikoli se ne ve.
Boljši so le Brazilci
Na koga gre najbolj paziti pri Italijanih? Nevaren bo zagotovo Giampaolo Pazzini, ki je trenutno v zelo dobri formi in od prihoda v Inter zadeva kot za stavo. V napadu naj bi bil tudi večni talent Antonio Cassano, ki je zelo nepredvidljiv. Lahko povsem razočara, lahko pa eksplodira in odloči tekmo. Ob stalnici v italijanskih vratih Gianluigiju Buffonu, ki je tudi kapetan izbrane vrste, gre omeniti še sveže naturaliziranega Brazilca Thiaga Motta, ki je v reprezentanci Italije debitiral pred kratkim, drevi pa bo prvič zaigral še v kvalifikacijski tekmi. Preostali nogometaši, ki naj bi pri gostih zaigrali od prve minute, so površnim poznavalcem nogometa do neke mere neznanke. Predvsem pa je jasno to, da so, upoštevajoč reprezentančne nastope, veliko manj izkušeni kot njihovi tokratni nasprotniki. Kot že rečeno, če kdaj, potem so lahko slovenski fantje pred tekmo z Italijani optimisti tokrat. A za zmago bodo morali igrati najbolje, kot znajo. Pametno in borbeno. Nasproti pač ne stoji kdorkoli. Na drugi strani bodo nogometaši države, ki je doslej osvojila štiri naslove svetovnega prvaka. Več – pet -, so jih doslej zbrali le Brazilci. Prostora za kakršenkoli pretiran optimizem torej kljub vsemu ni.