Nori argentinski profesor

"On me je naučil vsega," je o njem povedal Gabriel Batistuta, eden najboljših argentinskih napadalcev vseh časov, ki je prav po njegovi zaslugi dočakal debi pri argentinskem klubu Newell's Old Boys, od koder je šla pot dolgoletnega golgeterja Fiorentine in argentinske reprezentance v višave.

"Vsak nogometaš bi moral vsaj enkrat v življenju sodelovati z njim," je izkušenemu trenerju polaskal tudi španski vezist Javi Martinez, ki je pod njegovim vodstvom blestel v Athletic Bilbau in si prislužil odhod v Bayern München, za katerega igra že deveto leto.

"Zaradi njega sem to, kar sem," se je v morje hvalospevov zlil tudi zdajšnji član milanskega Interja Alexis Sanchez, ki je pred tem branil barve Manchester Uniteda, londonskega Arsenala in Barcelone.

"On me je izboljšal kot nogometaša, a tudi človeka," so besede, ki mu jih je namenil Dmitri Payet, francoski zvezdnik evropskega prvenstva 2016, s katerim sta sodelovala pri Marseillu. "Zaradi njega sem postal močnejši," je povedal še en nekdanji član Marseilla, ki zdaj igra za Manchester City, Francoz Benjamin Mendy.

Morda najlepši kompliment je prišel iz nogometnega svetišča, ki se zdi v marsičem podoben njegovi nogometni filozofiji. Stadiona Camp Nou v Barceloni. "Je najboljši trener na svetu," ga je v času, ko je blestel na klopi katalonskega nogometnega stroja, pohvalil Josep Guardiola.

Trmast človek, ki vztraja pri nedosegljivem

Velja za energičnega trenerja, ki je ob igrišču pogosto na robu živčnega zloma. Foto: Reuters Vsi našteti pomembni akterji nogometa so govorili o Marcelu Bielsi. Izkušenemu argentinskemu trenerju, ki je trikratnega angleškega prvaka in nekdanjega evropskega podprvaka Leeds United prvič po letu 2004, ko je velikan z Elland Roada po finančnih težavah padel v drugo ligo in bil vmes tri leta celo tretjeligaš, popeljal med angleško nogometno elito.

Zakaj ga torej kljub številnim komplimentom še nikoli nismo videli v službi kakšnega izmed najbogatejših evropskih nogometnih klubov in zakaj je njegova zgodba tako zanimiva? Odgovor na prvo vprašanje lahko verjetno najdemo kar pri drugem. Argentinec, ki je prejšnji teden dopolnil 65 let, je namreč velik nogometni inovator, a po drugi strani tudi posebnež in trmast človek, ki vztraja pri nedosegljivem.

"Čeprav vem, da sanjam, saj je to nemogoče, bom vedno vztrajal pri tem, da bom dosegel popolnost. Nekateri igrajo na protinapade, drugi na posest žoge, jaz pa se sprašujem, zakaj ne bi združil obojega. In ne, ni pomemben samo rezultat. Pomembnejše je, kako do njega prideš," je že večkrat povedal Argentinec iz Rosaria, od koder prihajajo tudi Lionel Messi, Angel Di Maria in Maurio Icardi. Bielsa je drugačen od njih in številnih drugih rojakov, ki so skozi nogomet iskali pot v boljše čase.

Nogometa ni videl kot priložnost za beg v višji sloj družbe, saj je njemu že pripadal. V nogomet se je zaljubil. Foto: Reuters

Črna ovca ugledne argentinske družine

Prihaja namreč iz bogate, ugledne družine. Njegov brat je nekdanji argentinski minister za zunanje zadeve. Njegova sestra je ena tamkajšnjih najuglednejših arhitektk. On je bil črna ovca ugledne družine, ki se je zaljubila v nogomet.

"V nogomet sem odšel, ker sem si to želel," je večkrat povedal o svoji nogometni poti, ki jo je kot branilec začel pri domačem Newell's Old Boys in končal, ko je bil star vsega 25 let. "Potem se je začela moja pot do nogometne popolnosti, ki jo še danes lovim," pravi Bielsa, ki je pri Newell's Old Boys začel tudi pot do statusa enega največjih nogometnih inovatorjev. Sprva kot skavt, ki se je izkazal z izjemno analitičnim pristopom. Argentino je razdelil v 72 delov in jo prečesal po dolgem in počez. Potem je dobil priložnost kot pomočnik trenerja in na koncu še kot trener. To se je zgodilo leta 1990, ko je imel 35 let.

Uveljavil je številne nogometaše in tudi trenerje

Vplival je na številne trenerje in nogometaše. Foto: Reuters Že leto pozneje je z Newell's Old Boys postal argentinski prvak in leta 1992 to ponovil še drugič, ob tem pa zaigral v finalu pokala libertadores, južnoameriški različici lige prvakov, v katerem je izgubil proti Sao Paulu.

V tem času je v Rosariu uveljavil številne uspešne nogometaše. Ob Batistuti tudi Maurizia Pochettina, ki je po uspešni karieri zgradil še uspešnejšo trenersko pot. Velik vpliv na trenersko pot finalista lanskoletnega finala lige prvakov je imel prav Bielsa, kar je zdaj že nekdanji trener londonskega Tottenhama večkrat poudaril. Podobno je povedal tudi še en ugleden argentinski trener, avtor zdajšnjega Atletico Madrida Diego Simeone.

Po Argentini je Bielsa za tri leta skočil v Mehiko, kjer je delal v Atlasu in Americi, a tam ob prihodu vztrajal, da bo prvo leto delal samo z mladimi nogometaši. Na velik nogometni oder je takrat porinil poznejšega dolgoletnega člana Barcelone in kapetana Mehike Rafaela Marqueza, pa tudi Pavla Parda in Oswalda Sancheza, ki sta skupaj zbrala kar 245 nastopov za mehiško reprezentanco.

Potem se je leta 1997 za eno sezono vrnil v Argentino in bil z Velezom Sarsfielda iz Buenos Airesa spet državni prvak. Leto pozneje je prvič odšel Evropo in se preselil v prvo špansko ligo. Na klopi Espanyola je zdržal samo deset tekem in dočakal klic, ki ga ni mogel zavrniti. Postal je selektor Argentine, ki je po neuspehu na svetovnem prvenstvu 1998 iskala novega trenerja.

Z Argentino je s svetovnega prvenstva 2002 izpadel že po predtekmovanju, a vseeno obdržal službo. Foto: Reuters

Leta 2001 je bil izbran za najboljšega selektorja na svetu

Leta 1999 je z njo na južnoameriškem pokalu po porazu proti Braziliji izpadel v četrtfinalu. V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2002 je Argentina pod njegovim vodstvom blestela, tako da ga je ob koncu leta 2001 Mednarodni inštitut za nogometno zgodovino in statistiko celo izbral za najboljšega selektorja na svetu.

Na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji in na Japonskem se v skupini smrti skupaj z Anglijo, Nigerijo in Švedsko ni prebil v izločilne dele, a je kljub temu obdržal službo. Leta 2004 je Argentince v Atenah popeljal do prve zlate olimpijske medalje. Istega leta je z njo zaigral tudi v finalu južnoameriškega pokala in spet izgubil proti Braziliji, potem ko so se Brazilci pred porazom rešili z golom v 93. minuti in pozneje naslov osvojili po enajstmetrovkah.

S Čilom je nastopil na svetovnem prvenstvu 2010 in se prebil v izločilne dele. Foto: Reuters

Po Argentini revolucija v Čilu

Konec tistega leta je zapustil argentinsko klop in se pozneje, leta 2007, preselil na zahodno obalo južnoameriškega kontinenta, v Čile. Najprej je Čilence popeljal na prvo svetovno prvenstvo po 12 letih in se z njimi v Južnoafriški republiki leta 2010 prebil do osmine finala. Tam je bila zanje spet usodna Brazilija. Leto pozneje je Čile z njim na klopi na južnoameriškem pokalu 2011 obstal v četrtfinalu.

V štirih letih je torej ostal brez lovorik, a je pustil globoko sled. Mnogi so prepričani, da si lasti velik del zaslug za naslova južnoameriških prvakov, ki ju je Čile osvojil pozneje, v letih 2015 in 2016. "Zagotovo. Zaradi njega smo začeli verjeti," je to potrdil tudi Jorge Sampaoli, ki je poskrbel za največja uspeha v zgodovini Čila. Še en argentinski trener, na katerega je močno vplival Bielsa.

Eksplozija v Bilbau in dva boleča poraza

Bielso je potem pot vodila v Athletic Bilbao, ki ga je že v prvi sezoni popeljal do finala lige Europa in tudi španskega pokala. Oba je izgubil z 0:3. Prvega proti Atleticu Madridu, drugega proti Barceloni. Po dveh letih je odšel, potem ko Baski z njim niso podaljšali sodelovanja. Dveletno pogodbo je potem leta 2011 podpisal tudi z Marseillom, a zaradi nestrinjanja s klubsko politiko samovoljno odšel še pred iztekom pogodbe, po prvi tekmi v drugi sezoni, ki jo je na stadionu Velodrome preživel.

Athletic Bilbao je že v prvi sezoni popeljal do finala lige Europa in španskega pokala. Oba je izgubil. Foto: Reuters

Kratke epizode v Italiji in Franciji

Poleti 2016 je bil imenovan za trenerja Lazia, a v Rimu ostal samo dva dneva. Sprl se je s klubskim vodstvom in takoj odšel. Leto pozneje se je vrnil v Francijo in prevzel Lille, pri katerem je močno zarezal v igralsko strukturo in odslovil kar enajst izkušenih nogometašev. Tudi junaka finala evropskega prvenstva 2016, Portugalca Ederja.

V ogenj je porinil številne mlade. Čeprav je v nekdanjem klubu Milenka Ačimovića ostal vsega štiri mesece, se je njegovo delo tudi njegovim tamkajšnjim delodajalcem obrestovalo. Z mladimi nogometaši, ki jih je uveljavil, je Lille pozneje zaslužil številne milijone. Za Nicolasa Pepeja je Arsenal leta 2019 odštel kar 80 milijonov evrov, Thiago Mendes je v Lyon odšel za 22 milijonov …

Leeds se je takoj zaljubil vanj

Potem je julija 2018 prišel v Leeds in ga že v prvi sezoni popeljal do play-offa za uvrstitev v angleško premier ligo, v katerem je obstal v polfinalu. Zanj je bil usoden trener, s katerim se bo zdaj srečeval med elito. Frank Lampard, ki je blestel pri Derby Countyju in si s tem utrl pot nazaj na Stamford Bridge, kjer zdaj uspešno vodi svoj Chelsea.

Letos je šlo Bielsi z Leedsom še veliko bolje. S kar z desetimi točkami naskoka je osvojil drugoligaški naslov in si povratek med prvoligaše zagotovil že dva kroga pred koncem sezone.

V Leedsu je po velikem uspehu dobil svojo ulico. Foto: Getty Images

V Leedsu so po velikem uspehu in povratku med prvoligaše po njem poimenovali eno izmed mestnih ulic. Niso prvi. Svojo ulico ima tudi v Buenos Airesu, medtem ko njegovo ime nosi tudi stadion Newell's Old Boys v njegovem Rosariu.

Ljudje so ga oboževali povsod, kjer je bil. Nič drugače ni niti v Leedsu, kjer se je navijačem prikupil s predanim delom, ki ga opravlja, in enostavnim življenjem, ki ga živi. Čeprav služi ogromno, se je nastanil v skromno enosobno stanovanje nad eno izmed majhnih, lokalnih trgovin. Pogosto prespi kar v centru za trening, kamor vedno hodi peš. Vseskozi je oblečen v klubsko trenirko Leeds Uniteda. V njej ure in ure študira, analizira in skuša najti pot do idealnega nogometa, h kateremu stremi.

Velik mislec, ki 24 ur na dan misli na nogomet

Ne samo zaradi nekaterih taktičnih različic, golih številk v sistemih 3-3-3-1 in 4-1-4-1, ki si ju je prisvojil, mesto med največjimi nogometnimi misleci je dobil tudi z analitičnim načinom dela, h kateremu, včasih tudi na meji norosti, stremi.

Ko je z Athletic Bilbaom izgubil proti Barceloni, je Guardioli v znak spoštovanja njegovega dela predal debelo analizo njegovega moštva, ki jo je opravil. "Noro! O Barceloni ve več kot jaz!" je takrat o tem povedal sloviti španski trener.

Ko je v Leedsu svojega pomočnika poslal vohunit na treninge naslednjega nasprotnika in povzročil afero Spygate, ki je lani nekaj časa polnila otoški medijski prostor, je priznal, da se tako pripravlja na vsakega nasprotnika, in organiziral novinarsko konferenco. Na njej je predstavil svojo analizo Derby Countyja. Trajala je kar 66 minut! Predstavljajte si, kako natančen je šele pri analizi svoje ekipe.

Ko je prišel na razgovor k Velezu, je s sabo prinesel 51 videokaset analize njegovih tekem in svoje poznejše delodajalce šokiral s tem, kako dobro se je pripravil.

Podobno šokirani so bili tudi Angleži iz Leedsa, ko so ga leta 2018 prišli snubit v Argentino. Pokazal je podrobno analizo vseh nasprotnikov, s katerimi se je sezono pred tem udaril Leeds. Podrobno si je ogledal vseh njegovih 46 tekem.

Mnogi ga imajo za enega večjih nogometnih inovatorjev. Foto: Getty Images

Nogomet spremlja od jutra do večera. Med božičnimi in poletnimi prazniki. "Pogosto gleda kar dve tekmi naenkrat!" znajo povedati tisti, ki so ob njem, in dodajajo, da si ob tem nenehno dela zapiske.

Da je bil s takim načinom dela in analiz, h katerim se danes zatekajo praktično vsi, daleč pred vsemi, potrjuje dejstvo, da je že leta 1997, ko se je vrnil nazaj v Argentino in prišel v Velez, kot enega od pogojev za delo zahteval računalnik in snemanje treningov, ki jih bo potem analiziral. Medtem ko so drugi svoje ugotovitve zapisovali s svinčnikom, je on že udarjal po tipkovnici.

Ko je prišel v Leeds, je od klubskega vodstva zahteval močno izboljšanje centra za trening, v katerega so potem v Leedsu vložili več kot pol milijona evrov. Le tako, je rekel, bom lahko uveljavil svoje ideje. Ena od teh je vsakodnevno preverjanje telesne teže nogometašev. Kdor se ne drži pravil, je kaznovan. "Le dobro pripravljeni nogometaši so lahko agresivni, hitri in pripravljeni na menjanje vlog na igrišču," pove ob tem.

Ogledal si je na tisoče tekem in naredil še nekajkrat toliko analiz, a še vedno ve, da svojega cilja nikoli ne bo dosegel. "Če bi imel na voljo robote, bi zmagal na vsaki tekmi. Človeški faktor pa je tisto, kar mi to preprečuje. Vem, da ideala nikoli ne bom dosegel, a si tako vsaj ne morem očitati, da nisem poskusil," pove Bielsa in vedno ponavlja, da na nogomet misli 24 ur na dan.

Znan je tudi kot zelo vročekrven trener, ki enkrat živčno postopa deset metrov levo in desno po igrišču, drugič poseda na hladilni torbi tik ob avt liniji, tretjič pa nori, se dere in z rokami tolče po rezervni klopi.

Ne samo s tem, sloves nevsakdanjega in drugačnega trenerja si je prislužil še z marsičem drugim.

Norec, ki pogosto hodi po meji

Foto: Getty Images "Je normalno, da po porazu z 0:3 na tekmi stoletja slišim, kako se igralci smejijo? To zame niso športniki, ampak razvajeni milijonarji," je bil v kritikah do svojih nogometašev nevsakdanje neposreden, ko je leta 2012 njegov Athletic Bilbao izgubil finale kraljevega pokala proti Barceloni.

V vlogi trenerja baskovskega nogometnega ponosa je poskrbel še za en nevsakdanji pripetljaj. Po enem izmed treningov se je glasno sprl z enim od delavcev na stadionu. Nekaj ur pozneje se je zaradi tega incidenta sam prijavil na policijski postaji, od koder so ga hitro izpustili, saj "žrtev" incidenta ni prijavila.

"Si kdaj pomislil, da bi se ubil zaradi poraza, ki si ga doživel?" je o tem, kaj ga je nekoč vprašal, povedal nekdanji legendarni Argentinec v vrstah Real Madrida, pri katerem je bil pozneje tudi direktor, Jorge Valdano. Ko takšne besede izusti Bielsa, so slišati veliko bolj resne, kot bi bile sicer. Človek namreč res živi za nogomet.

Ko je pred dvema desetletjema doživel hud poraz z Newell's Old Boys proti velikemu tekmecu iz Rosaria, ekipi Santa Fe, je šokiral z izjavo, da ga je ta poraz zabolel bolj, kot ga je prizadela usoda hudo bolne hčerke, ki se je ravno v tistem času tri mesece borila za življenje (in pozneje, k sreči, ozdravela). "Je to normalno?!" je takrat vprašal novinarje in dejal, da se je po tekmi zaprl v temno sobo, dve uri jokal kot dež in razmišljal o tem, da bi najraje umrl.

Ko je leta 2004 zapustil klop Argentine, je za tri leta izginil iz javnega življenja. Odšel je v osamo in živel v samostanu. Z nunami, brez telefona in televizije, je študiral o nogometu in o tem, kaj sledi.

Zelo ga je zaznamoval tudi pripetljaj, za katerega je poskrbel na začetku svoje trenerske poti. Ko je grel klop Newell's Old Boys, se je po hudem porazu proti San Lorenzu pred njegovo hišo pojavilo kakšnih 20 razjarjenih navijačev. Stopil je iz hiše, v rokah držal granato in grozil, da jo bo aktiviral, če se takoj ne poberejo. Hitro so odšli, on pa je takoj dobil vzdevek, po katerem ga po svetu poznamo še danes. El Loco oziroma norec.

Veliko srce, ki ga je pokazal povsod, kjer je bil

Foto: Getty Images Norec velikega srca, bi lahko dodali ob tem. Na pestrem, več kot tri desetletja dolgem nogometnem popotovanju, je namreč že večkrat pokazal, da je tako.

Leta 2018, ko je bil njegov Newell's Old Boys v hudi finančni krizi, mu je namreč podaril več kot dva milijona evrov. "To ni bilo darilo. To je bil moj dolg, ki ga imam do tega kluba. Brez njega danes ne bi bil to, kar sem danes," je povedal ob tem in navdušil.

Leta 2019 je prejel nagrado Fife za fair play, potem ko je na pomembni tekmi Leedsa in Aston Ville po golu, ki ga je njegova ekipa dosegla ob tem, ko je nasprotnikov nogometaš poškodovan obležal na tleh, svojim nogometašem zabičal, naj v naslednjem napadu nasprotniku dovolijo, da izenači, kar je moštvo iz Birminghama, ki se je potem tudi uvrstilo med elito, seveda storilo. "Ne vem, zakaj bi moral pojasnjevati kaj takega. Naredili smo samo to, kar v Angliji počnejo vsi. Čast je bolj pomembna od zmage," je mirno pojasnil takrat.

V Bilbau je navdušil skupinico otrok, ki je prišla do njega in ga prosila za podpis v album samolepilnih sličic. Predlagal jim je, da mu ga za en dan posodijo in se jutri dobijo na istem mestu. Dan za tem je skupaj z albumom prinesel podpise celotne ekipe in še drese za vsakega izmed njih.

Ko pred tekmami stopi s klubskega avtobusa, ima s sabo pogosto vreče sladkarij, ki jih potem razdeli med najmlajše. Ranljive skupine v družbi so tiste, ki jim je najbolj naklonjen.

Pogosto s takšnimi in drugačnimi pozornostmi skrbi, da so zadovoljni tudi njegovi sodelavci v klubu. Od čistilk do tistih, ki so v njegovem štabu po hierarhiji takoj za njim. Nazadnje je klubskemu ekonomu podaril avtomobil.

#Bielsa jumps out of his car leaving Pride Park to greet a disabled #LUFC fan pic.twitter.com/fHZkWRpySo

— Martin Stott (@martinstott) July 19, 2020

Zelo ustrežljiv je v Leedsu tudi do navijačev. Vedno je na voljo za fotografijo, pogovor in nasmejan.

Zagotovo se jim je prikupil tudi z delovno akcijo, ki jo je izpeljal malo po prihodu v Leeds. Svojim nogometašem je namreč zabičal pobiranje smeti okoli stadiona, ki je trajalo tri ure. Bielsa je namreč izračunal, da mora povprečen navijač Leedsa, če si želi privoščiti vstopnico za tekmo, delati 180 minut.

Oboževali so ga povsod, kjer je bil

"Nogomet je v prvi vrsti igra za navijače," govori vseskozi in daje občutek, da je eden izmed njih. Tudi zato je bil, čeprav se po rezultatih še zdaleč ne more primerjati z nekaterimi najbolj uveljavljenimi trenerski imeni, priljubljen vsepovsod, kjer je bil. Številni navijači njegovih nekdanjih klubov od vsepovsod ga pogosto obiskujejo tudi zdaj, ko je na Otoku.

Navijači, mladi in starejši, ga obožujejo povsod, kjer se pojavi. Foto: Getty Images

Če boste kdaj obiskali Leeds, ga boste za mizo kakšne restavracije s hitro prehrano ali pa za šankom lokalnega puba morda zagledali tudi vi, kako v družbi svojih sodelavcev ure in ure zatopljeno analizira vsako najmanjšo malenkost in išče svoj nogometni ideal.

"Vem, da ga ne bom nikoli dosegel, a ne bi spal mirno, če ga še naprej ne bi iskal," bi vam lahko odvrnil ob tem.

Nori argentinski profesor, ki po novem prihaja v eno najmočnejših nogometnih tekmovanj na svetu in bo zagotovo velika popestritev nove sezone angleške premier lige. Morda v njej ne bo uspešen, a že zdaj je jasno, da bo zagotovo pustil pečat. Tako kot ga je povsod, kjer je bil do zdaj.

Stoletnik, ki je nekoč veliko pomenil tudi v Evropi

Fotografija iz finala pokala državnih prvakov leta 1975. Foto: Getty Images Leeds United je bil ustanovljen oktobra leta 1919, tako da je lani praznoval častitljivih sto let. Kar 16 let, kolikor je minilo, odkar je bil nazadnje član angleške nogometne elite, je najdaljše obdobje, ko ga ni bilo med njo.

Pred desetletji je bil klub, ki že od ustanovitve tekme igra na Elland Roadu (kapaciteta 37.890 gledalcev), eden najboljših na Otoku in je veliko pomenil tudi v Evropi.

Trikrat, v letih 1969, 1974 in nazadnje leta 1992, je bil angleški prvak. Pohvali se lahko še s pokalom FA iz leta 1972 in ligaškim pokalom, ki ga je osvojil leto pred tem.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja oziroma še kakšno leto pred tem so nogometaši Leedsa veliko vlogo igrali tudi v Evropi. Najprej so leta 1967 izgubili šele v finalu takratnega pokala velesejemskih mest (zdajšnja liga Europa), že leto za tem pa v tem tekmovanju zmagali, potem ko so v finalu premagali madžarski Ferencvaroš. Leta 1971 je Leeds v tem tekmovanju zmagal še enkrat, ko je bil v finalu boljši od Juventusa.

Leto za tem je Leeds do finala prišel še v nekdanjem pokalu pokalnih zmagovalcev in v finalu klonil proti Milanu. Še veliko bolj boleč je bil poraz, ki ga je dve leti pozneje doživel v finalu pokala državnih prvakov (zdajšnje lige prvakov), ko je v finalu v Parizu po nekaj spornih sodniških odločitvah izgubil proti münchenskemu Bayernu z 0:2.

Delček bogate klubske zgodovine je tudi Darko Milanič

Darko Milanič iz časov, ko je bil trener Leeds Uniteda. Foto: Getty Images Septembra 2014, ko je Leeds United igral v drugi angleški ligi, je njegovo trenersko klop presenetljivo zapolnil najbolj trofejen slovenski trener, rekorder po številu lovorik na klopi Maribora Darko Milanič, ki je na Otok prišel iz graškega Sturma, a ga hitro tudi zapustil.

Na klopi Leeds Uniteda je zdržal vsega šest tekem, v katerih ni zabeležil niti ene zmage. Trikrat je remiziral in trikrat izgubil. To je bilo obdobje, v katerem so se trenerji pod vodstvom takratnega predsednika, Italijana Massima Cellina, na Elland Roadu izmenjavali kot po tekočem traku. V tisti sezoni jih je namreč Leeds United zamenjal kar pet.

Tisto sezono je Leeds United končal na 15. mestu prvenstvene lestvice v drugem najmočnejšem angleškem nogometnem razredu.