Sreda, 29. 3. 2017, 12.21
6 let, 6 mesecev
Matija Širok
Če mu ne bi pomagala družina, ne bi preživel
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,38
Matija Širok piše eno najlepših zgodb slovenskega nogometa. Pred leti je doživel bankrot kluba in osvojil pokal s praznimi žepi, nato trpel v tujini, v Domžalah pa dočakal vpoklic v člansko reprezentanco. Konec maja njegovi sreči ne bo videti konca. Postal bo očka, na rojstni dan pa bi lahko zaigral v finalu pokala.
Slovenski nogomet se lahko pohvali le z dvema igralcema, ki si služita kruh v domačih klubih in sta kandidirala za nastop na kvalifikacijski reprezentančni tekmi na Škotskem (0:1). Prvi je napadalec Maribora Milivoje Novaković, ki ima veliko izkušenj in je drugi najboljši strelec slovenske izbrane vrste vseh časov, drugi pa nekoliko presenetljivo Matija Širok.
Primorec, ki šteje 25 let, se je prejšnji teden prvič udeležil reprezentančne akcije, na kateri sodelujejo najboljši slovenski nogometaši. Selektor Srečko Katanec ga je nagradil za dobri predstavi na januarskem pripravljalnem turnirju v Abu Dabiju, kjer je nosil dres slovenske B-reprezentance. Zdaj je stopil še korak naprej in se v slovenski reprezentanci družil z rojaki, ki že dolgo polnijo naslovnice.
Sonce je moralo posijati tudi njemu
V dresu Gorice je izkusil marsikaj.
Velik del kariere je posvetil vrtnicam. V Novi Gorici je igral od mladosti do leta 2015, nato se je odločil za selitev na Poljsko, kjer pa je igral tako malo, da je hitro prevladala želja po vrnitvi. Sprejel je ponudbo Domžal in zadel v polno.
"Lahko bi nadaljeval v tujini, a sem zaradi slabše izkušnje na Poljskem raje izbral zdravo okolje v Sloveniji. Gorici sem dal ogromno v karieri. Nočem je podcenjevati, a želel sem izkusiti še kaj drugega," je pojasnil odločitev, ko je razmišljal o tem, kje bi po neuspešnem dokazovanju na Poljskem (Jagiellonia Bialystok) nadaljeval kariero.
V Domžalah je hitro postal nosilec igre v zadnji vrsti, njegove predstave pa so prepričale tudi selektorja. "Glede na to, da sem v karieri marsikaj prestal, doživel bankrot, uspehe, igral eno leto brez plače in bil dobesedno v dreku, je moralo sonce enkrat posijati tudi meni. Dolga leta dela so se obrestovala. Na to ne gledam kot trenuten uspeh, ampak kot plod dolgoletnega truda," je vesel, da je dobre igre v Domžalah kronal z vpoklicem v slovensko reprezentanco.
Denar je zdaj izgubljen
Leta 2014 (na fotografiji je skrajno levo) je z vrtnicami osvojil pokal.
Edino lovoriko v karieri - leta 2014 se je veselil v pokalnem tekmovanju - je osvojil z Gorico. Ravno v obdobju, ko je tesno sodelovala s Parmo in so pri vrtnicah prevladovali italijanski igralci. Ko se spomni na tisto obdobje, mu ni najlažje pri srcu.
"Osvojili smo pokal in bili dobri v prvenstvu, a nisem prejel nobene plače, kaj šele premije. Vse je bilo vezano na Parmo, ki pa me ni mogla plačevati. Denar je zdaj izgubljen," je pojasnil. Lahko bi bil upnik kluba, a se je podobno kot večina nogometašev odpovedal deležu. S Parmo je imel sklenjen dveletni dogovor, zaradi bankrota pa ostal brez vsega.
"Eno leto nisem prejel nič. Dejansko nič. Če ne bi imel svoje družine, ki me je podpirala, ne vem, kje bi bil zdaj. Brez njene pomoči takrat ne bi mogel preživeti," se zahvaljuje sorodnikom.
V Novi Gorici je igral nogomet s praznimi žepi, veliko bolje pa se mu je godilo na Poljskem, vsaj v denarnem smislu. Je pa v tujini naletel na težavo, ki je v 1. SNL ni poznal in mu je zbijala voljo do treningov. "Na Poljskem so bile urejene finančne razmere, a me trener ni pošiljal v igro. Ravno obratno kot v Novi Gorici. Ni kaj, kot nogometaš sem doživel vse. Zdaj znam ceniti tisto, kar imam, saj dobro vem, kako se počuti oseba, ko ji nekaj manjka."
Študij miselni odmik od klubskih težav
Ko je igral za Gorico, se je večkrat pomeril z Domžalami, bodočim delodajalcem.
Ko je v Novi Gorici doživljal nizkotne finančne udarce, mu je pri tem, da je vsaj za nekaj časa pozabil na prazne denarnice, pomagal študij. Vzporedno s treningi je obiskoval fakulteto in jo tudi končal. To je eden izmed redkih primerov v Sloveniji, v katerem je nogometaš med igranjem uspešno združil dokazovanje v 1. SNL in univerzitetnih klopeh."Študij je bil nekakšen miselni odmik od težav v klubu. Ob 8. zjutraj sem odšel na fakulteto, dve uri pozneje se mi je začel trening, nato sem se vrnil med klopi. Veliko sem moral pretrpeti, da sem opravil študij, a mi ni niti malo žal. To bom še potreboval v življenju," je ponosen na naziv univ. dipl. družboslovca.
Obiskoval je FUDŠ v Novi Gorici, profesorji pa mu zaradi zgoščenega urnika 1. SNL niso gledali skozi prste. "Izpiti so bili takrat, ko so bili. Zaradi njih sem moral izpustiti kar nekaj treningov. Zahvalil bi se vsem tedanjim trenerjem, da so mi dovolili izostanek. Imel sem tudi srečo, da so izpitna obdobja zlasti februarja in junija, ko nogometaši praviloma nimamo tekem,'" se je nasmehnil ponosni družboslovec.
Če se manj piše o tebi, naredi več na igrišču
V Domžalah mu ne manjka prav nič. S pogoji, na katere je naletel v mestu ob Kamniški Bistrici, je zelo zadovoljen. "Klub ima odlično postavljene temelje," je najprej pohvalil delo s podmladkom, nato pa se dotaknil področja financ.
"Ni na ravni Olimpije ali Maribora, a je zadovoljivo. Klub poskrbi za stanovanje, fizioterapijo, obiske savn … Dobiš vse, kar potrebuješ kot igralec, tako da lahko razmišljaš le o nogometu. Tu je res zdravo okolje, zato tudi ne morejo izostati dobri rezultati," je vesel, da nosi dres tretjeuvrščene ekipe, ki še ni rekla zadnje v boju za lovoriko. Zlasti pokalno, kjer ji je žreb v polfinalu namenil najlažjega tekmeca.
Tako se je na letošnjem sosedskem derbiju potegoval za žogo z napadalcem Olimpije Blessingom Elekejem.
Domžale se bodo v boju za finale dvakrat pomerile z drugoligaško Krko, v drugem polfinalnem paru pa se bosta udarila večna tekmeca Maribor in Olimpija. To, da se v medijih najbolj poroča o klubih iz dveh največjih mest, ga ne moti. "Če se manj piše o tebi, pač naredi več na igrišču. Takšno je moje mnenje. Če hočemo, da se piše tudi o nas, si moramo to priboriti z dobrimi predstavami," meni branilec, ki trenutno razmišlja le o Domžalah.
Bi v prihodnosti rad zaigral tudi za najboljša slovenska kluba? "Olimpije in Maribora ne bi komentiral," je bil kratek in jedrnat.
Niso se odzvali tako, kot bi se morali
Slovenska nogometna reprezentanca je na Hampden Parku ostala praznih rok.
Na Škotskem je od blizu spoznal, kakšno je dogajanje na največjih reprezentančnih tekmah. Žal se na prvi akciji s soigralci ni mogel veseliti pozitivnega rezultata.
"Fantje so me dobro sprejeli, strokovni štab tudi. Seveda nam je žal slabega rezultata. Vsaka tekma je poglavje zase. Dobro smo se pripravljali, ko pa prideš na igrišče, nikoli ne veš, kaj te čaka. To je nogomet. Žal se nismo odzvali tako, kot bi se morali. Zdaj moramo dati glavo gor in iti naprej," je povedal po nedeljskem porazu v Glasgowu, ki je Slovenijo v kvalifikacijski skupini za SP 2018 pahnil na tretje mesto.
Po vrnitvi iz Glasgowa, ki slovenskemu nogometu ni prinesel nič dobrega, se trudi čim prej osredotočiti na Prvo ligo Telekom Slovenije. Danes ga čaka zahtevna preizkušnja. V Domžale v 26. krogu prihaja v tem letu odlični Aluminij.
"Na papirju smo morda že favoriti, na igrišču pa nismo ravno v bleščeči formi. Ne bo lahko, Kidričani so nevarni. Pri takšnih tekmecih, ki jim gre dobro, nikoli ne veš. V zadnjem času premagujemo najboljše (Maribor in Olimpija, op. p.), na tekmah, kjer smo favoriti, pa niti ne (letos so Domžale izgubile z Gorico in Koprom, remizirale pa z Rudarjem, op. p.). Jeseni je bilo ravno obratno."
Odlična zelenica na Gorenjskem
Vpoklic med najboljše je bil zanj pozitivno presenečenje. "Zelo sem bil vesel. Upam, da ni zadnji. Prislužil sem si ga zaradi pozitivnega vtisa, ki sem ga pustil v Abu Dabiju. Je pa med B- in A-reprezentanco ogromna razlika."
Uvodna treninga na Brdu pri Kranju je opravil s soigralcem Žanom Majerjem, ki pa je zaradi poškodbe kmalu zapustil reprezentančni tabor.
Na Brdu pri Kranju je užival ob odličnih pogojih. "Brez podcenjevanja 1. SNL lahko povem, da je največja razlika v odlično pripravljeni zelenici. Na njej je vsakemu lažje trenirati. Tudi 1. SNL bi napredovala, če bi lahko imela takšne pogoje. Vsem bi bilo lažje," je pohvalil delavce, ki skrbijo za pripravljena igrišča v Nacionalnem nogometnem centru Brdo.
"Sem človek, ki ne joka, takrat pa sem bil na meji. Zagledal sem osebo, ki je bila podobna moji mami. Spraševal sem se o veliki podobnosti, potem pa se je izkazalo, da je to res ona. Res lepo presenečenje. Kapo dol izvajalcem," je opisal trenutek, ko so igralce dan pred tekmo v Glasgowu presenetili starši. Priznal je, da je bilo spontano in da v vrstah reprezentance ni bilo nobenega "žvižgača", ki bi se mu kaj svitalo o morebitnem presenečenju in bi to povedal soigralcem.
Takole so starši presenetili slovenske nogometaše:
Punčka ali fantek? Čakal bo do zadnjega.
Sezono 2016/17 je začel odlično, z odmevnimi evropskimi nastopi Domžal v kvalifikacijah za evropsko ligo.
Vpoklic v člansko reprezentanco uvršča med najlepše nogometne trenutke. Leto 2017 bo njegovo najlepše leto. Ne le zaradi nogometnih uspehov in napredovanja od B- do A-reprezentance, ampak predvsem zato, ker konec maja pričakuje naraščaj. "Vpoklic v reprezentanco je le pika na i."
Njegovo dekle, s katero si izkazujeta nežnost že od 18. leta, že ve, katerega spola bo novorojenček, Matija pa o tem noče slišati ničesar. Želi čakati do zadnje sekunde.
"Zato kupujeva obleke nevtralne barve. Moje dekle ima karakter in mi tega ne bo povedalo. Je z mojih goriških krajev. Poznam jo zelo dobro, pri tem, katerega spola bo otrok, pa je ne morem prebrati. In prav je tako," se je zasmejal bodoči očka.
Želi posnemati Vetriha
Napornega maja, ki bi lahko poleg zaključka prvenstva postregel še z nastopom v finalu pokala, ki bo potekal ravno na njegov 26. rojstni dan (31. maj), in rojstvom otroka, se že veseli. Verjame, da bo kos vsem naporom. Fizičnim in psihološkim.
"Usmerjanje energije bo ključnega pomena. Moj soigralec Amedej Vetrih se je pri tem izkazal. Tik pred datumom rojstva otroka je dosegel dva zadetka. Zakaj ne bi sam naredil enako?" se sprašuje reprezentant, a tudi opozarja, da se ne sme razmišljati o finalu pokala, ampak najprej o tem, kako preskočiti dolenjsko oviro v polfinalu.
Tako se je razveselil pokalne lovorike z dobrim prijateljem, Italijanom Alexom Cordazom.
Z osvajanjem pokala na Bonifiki ima prijetne izkušnje. Leta 2014 je premagal Maribor z 2:0. Od nekdanjih soigralcev, ki so se razpršili po Apeninskem polotoku, je ohranil največ stikov z vratarjem Alexom Cordazom, ki brani v serie A (Crotone). Z napadalcem Gianluco Lapadulo, zdajšnjim zvezdnikom Milana, ima največ stikov soigralec Vetrih.
Nenavaden magnet za Litvo
Širok je v zadnjih letih opazil še nekaj nenavadnega. Pozna ogromno Litovcev. V Novi Gorici je sodeloval z najboljših strelcem vseh časov Tomasom Danilevičiusom, na Poljskem si je delil slačilnico s kapetanom reprezentance Fiodorjem Černychom, ki je lani na tekmi v Vilni (2:2) premagal Jana Oblaka, pred podpisom za Domžale pa je držal v rokah še ponudbo litovskega prvaka Žalgirisa.
Litovci so lani presenetili slovenske nogometaše. Prvi polčas so dobili z 2:0, nato je kapetan Boštjan Cesar v izdihljajih srečanja izenačil na 2:2.
Njegova povezanost z Litvo bi lahko doživela bleščeče nadaljevanje jeseni, ko se bo Katančeva četa v kvalifikacijah za SP 2018 pomerila z Litovci še doma. Trenutek za prvi nastop Široka v državnem dresu? "Ne bi bil začuden. Z Litvo sem neverjetno povezan. Očitno je tako zapisano v zvezdah," se je pošalil Primorec, ki po novogoriškem finančnem peklu uživa v Domžalah, kjer se mu cedita med in mleko. Tako na igrišču kot tudi v osebnem življenju. Takšna je zgodba o marljivem Širiju, za soigralce včasih kar Širkinju.
Najlepši zadetki 26. kroga:
