Petek, 5. 6. 2026, 11.15
8 ur, 12 minut
Izkupiček slovenskih selektorjev na prvih treh tekmah
Boštjanu Cesarju uspelo, kar je v zgodovini Slovenije le še Matjažu Keku
Matjaž Kek in Boštjan Cesar sta v nogometnem svetu sodelovala v različnih vlogah. Najprej je bil Cesar Kekov varovanec na zelenici, pozneje njegov pomočnik, nato pa ga je nasledil na selektorskem stolčku.
V dobrih treh desetletjih je slovensko člansko nogometno izbrano vrsto vodilo osem selektorjev, nekateri izmed njih tudi večkrat v različnih časovnih obdobjih. Le dvema je uspelo, da sta v uvodnih treh tekmah izkusila vse tri možne razplete. To sta Matjaž Kek in po novem še Boštjan Cesar.
Boštjan Cesar je za zdaj vodil Slovenijo kot samostojni selektor na treh tekmah. Izkusil je vse tri možne razplete.
Debitiral je spomladi na mogočni Puškaš Areni, kjer je PSG nedavno ubranil evropski naslov in osvojil ligo prvakov. Ni se izšlo po željah, Madžarska se je izkazala za premočnega tekmeca (1:0). Boštjan Cesar je tako na svojem krstnem nastopu v vlogi samostojnega selektorja, na katerem ni mogel računati na pomoč Jana Oblaka in Benjamina Šeška, doživel poraz. Le nekaj dni pozneje se je v Črni gori vendarle veselil prve zmage. Slovenski nogometaši so na krilih dvakratnega strelca Žana Vipotnika v Podgorici proslavljali zmago (3:2), s katero so prekinili daljši niz neuspehov.
Ko pa je Cesarjeva četa v začetku junija skušala upravičiti vlogo favorita na domači tekmi, novopečeni selektor se je zelo veselil prvega dvoboja v Sloveniji, ni uresničila cilja. Proti Cipru je v četrtek ostala brez načrtovane zmage. Ker pa se je dvoboj razpletel brez zmagovalca (1:1), je nekdanji dolgoletni kapetan slovenske izbrane vrste na tretji tekmi doživel še tretji različni razplet. Tako je v uvodnih treh tekmah občutil vse tri možne – kot selektor je zmagal, remiziral in izgubil.
Kek najprej zmagal, nato remiziral in izgubil
Vse troje je v zgodovini državne samostojnosti v vlogi selektorja v uvodnih treh tekmah uspelo izkusiti zgolj še enemu. Ravno njegovemu predhodniku Matjažu Keku. Cesar je pod njegovo taktirko tudi nastopil na največjem nogometnem tekmovanju. To je svetovno prvenstvo, ki ga je leta 2010 gostila Južna Afrika.
Tian Nai Koren se je zapisal v zgodovino kot najmlajši debitant slovenske reprezentance.
Slovenija je takrat pod vodstvom Keka v skupinskem delu osvojila rekordne štiri točke in kandidirala za napredovanje vse do zadnjih sekund. Takrat je bil poveljnik Kekove obrambe Boštjan Cesar, zmagoviti zadetek za uvodno zmago, še danes velja za edino Slovenije na velikih tekmovanjih, pa je prispeval Robert Koren.
Ker pa je nogometni svet zelo majhen, to pa pride še bolj do izraza v manjši državi, kot je Slovenija, je usoda nanesla, da je zdaj Cesar selektor Robertovemu sinu Tianu Naiju Korenu. Ta je na dvoboju s Ciprom vstopil v igro v 88. minuti in postal najmlajši slovenski debitant vseh časov. To se je zgodilo na tretji tekmi, odkar je selektor Cesar, pred njim pa je Slovenijo kar sedem let zapored vodil Kek. To je bilo njegovo drugo obdobje na selektorskem stolčku.
Slovenija je le tri leta po tem, ko je postal selektor Matjaž Kek, zaigrala na svetovnem prvenstvu.
Prvega je začel leta 2007, takrat je najprej v Domžalah premagal Estonijo (1:0), to je bila prijateljska tekma, nato v kvalifikacijah za Euro 2008 remiziral v Skadru proti Albaniji (0:0), na tretjem nastopu pa izkusil še grenkobo poraza, ko je bila Nizozemska v Celju boljša z 1:0. Tako sta Kek in Cesar v uvodnih treh tekmah izkusila vse tri možne razplete. Kaj pa ostali selektorji Slovenije?
Prašnikar in Verdenik izgubila šele v četrto
Bojan Prašnikar je bil prvi slovenski selektor. Člansko reprezentanco je vodil kar v treh različnih časovnih obdobjih.
Prvi slovenski selektor Bojan Prašnikar je šel rezultatsko korak naprej od Cesarja in Keka. V uvodnih treh tekmah, vse so bile odigrane daljnega leta 1992, sploh ni doživel poraza. Dvakrat je remiziral v gosteh, 1:1 je bilo v Estoniji in na Cipru, nato pa je doma na zdaj že nekdanjem stadionu ŽAK, ki doživlja ogromno prenovo in bo zasijal v popolnoma drugačni luči, ugnal Estonce z 2:0. Prašnikar je prvi poraz doživel šele na četrti tekmi, ko je v Kranju naletel na razigrane Makedonce (1:4). Za slednje je bila to prva mednarodna tekma, zato so dvoboj na Gorenjskem odigrali še s toliko večjo vnemo.
Najuspešnejše, kar zadeva rezultate, je na uvodnih treh tekmah svojo selektorsko zgodbo začel dr. Zdenko Verdenik. Na mednarodnem prijateljskem turnirju na Malti je Slovenijo na začetku leta 1994 popeljal do zmag nad Gruzijo (1:0) in Malto (1:0), remiziral pa je s Tunizijo (2:2). Tudi Verdenik je podobno kot Prašnikar doživel prvi reprezentančni poraz proti Makedoncem, zgodilo se je leta 1994 v Skopju (0:2).
Katanec se je načakal do prve zmage, nato pa ...
Slovenija je le dve leti po tem, ko je postal njen selektor Srečko Katanec, zaigrala na prvem velikem tekmovanju (EP 2000).
Ko je leta 1998 prevzel vodenje slovenske reprezentance ambiciozni mladi strateg Srečko Katanec, je na vročem stolčku debitiral s porazom na gostovanju na Madžarskem (1:2), nato pa ga je že čakal zelo zahteven izziv v kvalifikacijah za Euro 2000. Začel ga je z odmevnim remijem v Atenah (2:2) in nesrečnim, a še kako junaškim domačim porazom proti Norveški (1:2), ki je takrat spadala med deset najboljših reprezentanc na svetu.
Katanec je prvič slast zmage z reprezentanco izkusil na četrti tekmi, ko je doma ugnal Latvijo (1:0), nato pa se je začela pisati pravljica, ki je Slovenijo senzacionalno popeljala na obe veliki tekmovanji.
Oblak začel selektorsko pot imenitno
Branko Oblak je kot selektor v kvalifikacije za SP 2026 vstopil imenitno.
Branko Oblak se je leta 2004 hrabro lotil procesa pomladitve izbrane vrste, v kateri je bilo vedno manj članov znamenite Katančeve zlate generacije. Začel je imenitno. Najprej je za Bežigradom, to je bila zadnja uradna reprezentančna tekma na dotrajanem Plečnikovem objektu v Ljubljani, remiziral s takratno Srbijo in Črno goro (1:1), nato na krilih trikratnega strelca Milenka Ačimovića v Celju v kvalifikacijah za SP 2006 nadigral Moldavijo (3:0), za nameček pa ostal nepremagan še na Škotskem (0:0).
Ko je v četrti tekmi v deževnem Celju presenetil bodočega svetovnega prvaka Italijo, zmagoviti zadetek je dal prav zdajšnji selektor Cesar (1:0), je bila Slovenija hit kvalifikacij. Evforija do takrat neporažene Slovenije pod taktirko Oblaka pa se je hitro razblinila, saj je sledil visok poraz na Norveškem (0:3).
Ko je Kavčič prvič izgubil doma, se je poslovil Cesar
Ko se je Matjaž Kek prvič poslovil od selektorskega položaja, ga je konec leta 2011 nasledil Slaviša Stojanović. V meglenih Stožicah je najprej izgubil prijateljski dvoboj z ZDA (2:3), nato sta sledila dva remija. Najprej v Kopru proti Škotski (1:1), nato pa še v Avstriji proti Grčiji (1:1). Nekdanji trofejni trener Domžal in Crvene zvezde je prvo zmago dočakal na četrti tekmi, v Ljubljani je s 4:3 v padla Romunija.
Pred osmimi leti je zdajšnji selektor Boštjan Cesar končal reprezentančno pot, na kateri je zbral rekordno število nastopov za Slovenijo.
Pred osmimi leti je začel svojo kratko selektorsko zgodbo Tomaž Kavčič. Najprej je doživel prepričljiv poraz v Celovcu proti Avstriji (0:3), nato je bil neuspešen še doma, ko je v Stožicah zmagala Belorusija (2:0). Na tisti tekmi, bilo je 27. marca 2018, je svojo bogato reprezentančno kariero sklenil Boštjan Cesar. Kavčiču se je vendarle izšlo v tretje. Podobno kot pozneje Cesar je v gosteh premagal Črno goro (2:0). Na njegovo smolo je bila to tudi njegova edina zmaga. Le nekaj mesecev pozneje, ravno po domačem remiju s Ciprom (1:1), s katerim je v četrtek v Stožicah remiziral tudi selektor Cesar, je izgubil službo. Začasno, le za dve tekmi, ga je nasledil Igor Benedejčič, nato pa je selektorsko vlogo prevzel povratnik Kek.
Takšne so torej izkušnje vseh selektorjev na uvodnih treh tekmah. Selektor Cesar zagotovo ne bi imel nič proti, če bi šel po stopinjah nekdanjega šefa Keka. To bi namreč pomenilo, da bi v kratkem popeljal najboljše slovenske nogometaše na veliko tekmovanje. Prva priložnost se ponuja že kmalu. Prihodnje leto bodo namreč potekale kvalifikacije za Euro 2028.
SP 2026
SP 2026 v nogometu