Cristiano Ronaldo
Torek, 27. 2. 2024, 15.41
2 meseca
Luka Karahodžić Dovžan
Slovenski najstnik, ki ima zelo znana starša, že opozarja nase
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,45
Luka Karahodžić Dovžan je v nedeljo prvič v karieri v 1. SNL zaigral od prve minute in pomagal Domžalam do zmage nad vodilnim Celjem. Star je 17 let.
Živ dokaz za to, da jabolko ne pade daleč od drevesa, je Luka Karahodžić Dovžan. Sploh ko je govora o vrhunskem športu. Nasmejani in delavni gorenjski mladenič je v 1. SNL debitiral že pri 17 letih, v nedeljo pa prvič zaigral od začetka in Domžalam pomagal do odmevne zmage nad Celjani. Prihaja iz športne družine, kot ji v Sloveniji ni para. Mama Alenka je pisala zgodovino slovenskega športa z olimpijsko medaljo v alpskem smučanju, oče Edvin je z risi nastopal na svetovnih prvenstvih v hokeju na ledu, novo izjemno zgodbo pa piše tudi njegova mlajša sestra Nika, ki že blesti v atletiki.
Slovenija je že tako majhna, zato ne presenečajo primeri, ko se v športu po stopinjah staršev, nekdanjih vrhunskih imen, odpravijo številni otroci. V primeru Luke Karahodžića Dovžana, obetavnega nogometaša Domžal in člana mlajših reprezentančnih selekcij, pa je nekoliko drugače. Ni se oprijel pogoste prakse oziroma tradicije, ko mu je starš že v zibelko položil ljubezen do športa, v katerem je blestel sam. Še več, Luka je imel ta privilegij, da je odraščal ob spoznanju, kako je športna Slovenija svojčas stiskala pesti in občudovala pri delu oba starša. In to v različnih panogah.
Nekdanja alpska smučarka Alenka Dovžan je pred skoraj natanko tremi desetletji osvojila prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo.
Mati Alenka Dovžan je pred skoraj natanko 30 leti, natančneje 21. februarja 1994, na olimpijskih igrah v Lillehammerju v kombinaciji osvojila zgodovinsko bronasto medaljo. To je bilo prvo olimpijsko odličje v obdobju državne samostojnosti. Mojstrančanka, takrat je bila stara komaj 18 let, je naznanila dobo "vražjih Slovenk", ki so osrečevale domovino z izjemnimi rezultati in Slovenijo dokončno vrinile na seznam velesil ženskega smučanja.
Nekdanji hokejist Edvin Karahodžić je igral za Jesenice, Bled in slovensko reprezentanco.
V športu pa je blestel tudi njen srčni izbranec. Edvin Karahodžić je nadaljeval bogato tradicijo jeseniškega hokeja, večkrat oblekel tudi državni dres in z risi nastopil na dveh svetovnih prvenstvih. Po koncu športnih karier sta se oprijela vloge staršev, imata 17-letnega sina Luko in 14-letno hčerko Niko, poleg tega pa sta skrbna gostinca, saj na Jesenicah vodita restavracijo Ejga.
"Mami ni bila nikoli za to, da bi postal smučar"
Čeprav sta njegova starša izstopala v alpskem smučanju in hokeju na ledu, se je v mladih letih zaljubil v nogomet. Ljubezen še vedno traja.
Tako znana in športno izpopolnjena starša ima torej obetavni nogometaš Domžal Luka Karahodžić Dovžan. Marsikdo se je spraševal, za kateri šport se bo odločil, ko bodo nastopila za to primerna leta. Se bo podal na smučke ali zadrsal s hokejsko palico?
Salomonsko se je izognil tovrstnemu pritisku in se odločil, da bo raje nogometaš. Ne prvi ne zadnji, ki se je tako odločil na hokejskih Jesenicah. Železarsko mesto pod Mežaklo, ki je dalo slovenskemu nogometu že kopico zvezdniških imen, najlepši karieri sta uspela Senadu Tiganju in Miralu Samardžiću, je tako ponosno tudi na 17-letnega igralca Domžal.
"Saj sem v mladih letih poizkusil tudi smučati in igrati hokej, a me je že od nekdaj veliko bolj privlačila žoga. Raje sem imel športe z žogo," nam je priznal mladi Gorenjec, ki se tako za razliko od Jake Bijola, zdajšnjega obrambnega stebra Kekove čete, pred nogometom ni resneje ukvarjal še s smučanjem. Nenazadnje ta šport tudi veliko stane, sodeč po zadnjih peripetijah v svetovnem vrhu pa bodejo v oči tudi vse pogostejše poškodbe, tako da je ogroženo zdravje.
Jeseničan Miral Samardžić je pred leti na prijateljski reprezentančni tekmi zaigral tudi proti slovitemu Lionelu Messiju.
"Po pravici povedano tudi mami ni bila nikoli za to, da bi postal smučar. Pozna to okolje in je temu nasprotovala. Pri izbiri športa sta mi oba starša pustila proste roke. Omogočila sta mi svobodo. Ko sem se zaljubil v nogomet, jima je bil všeč izbor. Pri tem me zelo podpirata in obiskujeta moje tekme," je bil presrečen v nedeljo, ko je v domžalskem Športnem parku dočakal veliki trenutek kariere, saj je prvič v 1. SNL zaigral od prve minute.
Odločil se je za očetov priimek
Proti Celjanom je odigral 78 minut, največ, odkar se dokazuje v 1. SNL.
In ne le to, na drugi strani so stali vodilni Celjani, ki so bili proti v prejšnjih krogih skromnim in neprepoznavnim Domžalam veliki favoriti. Tega pa niso znali upravičiti. Domžalčani so se jim več kot dostojno uprli in na koncu zmagali z 2:1. Karahodžić Dovžan je odigral 78 minut, po tekmi pa še pod vtisom veličastne zmage in ognjenega krsta v začetni enajsterici padel v objem staršev. Bilo je čustveno, Slovenija je postala še pozornejša na fanta, ki združuje dva znana slovenska priimka, kar se tiče športnih dosežkov.
"Kar se tiče mojih dveh priimkov, je bil mamin (Dovžan, op. p.) bolj poznan, a sem se bolj navezal na očetovega. Tako igram pri Domžalah z napisom na dresu Karahodžić," se je odločil za en priimek. Nenazadnje bi oba težko dodali na hrbtno stran dresa, saj bi primanjkovalo prostora, tudi zaradi že tako dolgega priimka pa si je Luka na igrišču kmalu prislužil krajši vzdevek. Postal je Kara. Pred leti je prišlo do zanimivega prizora, ko je kot golobradi najstnik opravil nekaj treningov s člani, med njimi tudi Svenom Karićem Šoštaričem. In ko je kdo zaklical "Kara", sta se obrnila oba. Starejši Kara se je kmalu zatem vrnil v Maribor, tako da ni več prihajalo do zmešnjav.
Trener Domžal Dušan Kosić velja za trenerja, ki zaupa mladim. Njegova strategija je všeč tudi Karahodžiću. "Že na pripravah mi je omogočil veliko priložnosti za nastop. Hvala mu za to," se zahvaljuje trenerju.
Luka je večinoma nabiral izkušnje v kadetski in mladinski ligi, 11-krat je oblekel tudi dres reprezentance do 17 let, letos pa je naredil velik korak naprej. Trener Dušan Kosić je bil zelo zadovoljen z njegovim delom in zrelim razmišljanjem na pripravah za spomladanski del. Najprej je v 1. SNL trikrat vstopil v igro s klopi, proti Celjanom pa na desni strani, kjer na krilnem položaju prihaja do izraza njegova hitrost, zaigral od začetka. Trema je kmalu minila, vodilni Celjani pa so se hitro prepričali v to, kaj vse že zmore mladi Jeseničan.
Ljudski vrt mu predstavlja nekaj več od Stožic
Proti Celjanom je večkrat prišla do izraza njegova hitrost.
"Po treh malce slabših rezultatih Domžal nismo imeli proti Celju nič za izgubiti. Nisem pričakoval, da bom začel v prvi postavi, a smo imeli težave s poškodbami in boleznimi. Trener mi je pred tekmo rekel, naj zaigram sproščeno, tako kot na pripravah, in grem od prve minute na nož. Dobro smo šli v tekmo. Večji del tekme smo se branili, a moraš imeti malce sreče. Dali smo dva gola in zasluženo zmagali," si je oddahnil, saj so Domžalčani prišli do prvih točk in se nekoliko oddaljili od mest, kjer se bije krčevit boj za obstanek.
V naslednjem krogu bo gostoval v Ljudskem vrtu. Sprva se je zdelo, da bo tekma zaradi kazni odigrana pred praznimi tribunami, a bo vstop na stadion po pritožbi Maribora le omogočen navijačev. Tako bo v soboto napočil trenutek, ki ga je Luka tako nestrpno čakal. "Odigral sem že pet minut na tekmi z Olimpijo v Stožicah, a mi Ljudski vrt predstavlja še nekaj več. Na njem se je igrala liga prvakov, več je tudi gledalcev. Kar se tiče Domžal, se bomo v Maribor odpravili z enako strategijo kot na tekmo s Celjem. Nimamo nič za izgubiti, lahko pa veliko dobimo," ne izključuje možnosti, da bi Kosićeva četa po Celjanih spravila v slabo voljo še Mariborčane.
Uživa privilegije v domači gostilni, šola se v Radovljici
Nogometno kariero je na Jesenicah začel pri sedmih letih. V Domžale se je preselil leta 2020 in za malo zgrešil priložnost, da bi del kariere preživel skupaj z Benjaminom Šeškom. Klubska akademija ga je s svojimi pogoji, ki mladim nogometašem omogočajo napredek, navdušila. Ko je prišel v Domžale, je bilo prvo leto še nekoliko težje, saj je obiskoval zadnji razred osnovne šole in se vsak dan z očetom vozil z Jesenic. Po polletnem premoru, ki je bil posledica zloglasne pandemije koronavirusa, se je preselil v prostore domžalske akademije. V Domžalah želi ostati dlje časa in za začetek pustiti večji pečat v klubu. Za razliko od številnih sovrstnikov ga še ne vleče v tujino.
Družina Karahodžić Dovžan na Jesenicah vodi restavracijo Ejga. Ko je bil mlajši in še ni tako redno treniral nogometa, je večkrat priskočil na pomoč z različnimi deli tudi Luka.
Po prvih nastopih v 1. SNL se že kažejo obrisi profesionalne nogometne kariere, a Luka vseeno skrbi, da ob vseh treningih in tekmah ne trpi njegova izobrazba. Obiskuje srednjo turistično šolo v Radovljici. In to predvsem iz praktičnih razlogov, saj želi združiti prijetno s koristnim pri osrednjem družinskem projektu, gostilni Ejga na Jesenicah.
"Srednjo šolo opravljam prek izpitov. Rad se učim, zlasti ko imam več prostega časa in se lahko malce odklopim od nogometa. Imamo gostilno, tako da me zanimajo te navade," se zaveda privilegija, ki bi mu ga zavidal marsikateri Slovenec, saj si lahko takrat, ko se vrne domov, zelo kakovostno in zastonj napolni želodec. "V užitek mi je, ker imamo doma na meniju veliko zdrave hrane, primerne za športnike," vedno bolj pazi tudi na to, kakšno prehrano uživa. O tem so imeli v klubu tudi posvete s svetovalci na področju nutricionistike.
Velikega idola spremljal v živo v Madridu in Beogradu
Luka Modrić, soimenjak našega sogovornika, je v nedeljo odločil zmagovalca na dvoboju med Realom in Sevillo (1:0).
Da je njegova strast do nogometa tako velika, je najzaslužnejši eden najbolj znanih športnikov na svetu, ki je kmalu omrežil srce mlademu nogometnemu zanesenjaku iz Slovenije. "To je Cristiano Ronaldo. Je moj vzornik, moj največji idol. Prva tekma, na kateri je napravil name velik vtis, je finale lige prvakov iz leta 2014, ko je Real po podaljšku premagal Atletico s 4:1. Takrat sem začel navijati za Real," je še danes goreč privrženec belih baletnikov.
V nedeljo, ko je Real doma premagal Sevillo z 1:0, mu je bilo zato kar malce škoda Sergia Ramosa, nekdanjega kapetana Reala, ki brani barve Seville. Je bil pa zato še toliko bolj vesel, da je postal junak srečanja njegov soimenjak, hrvaški mladostni veteran Luka Modrić. "Pokazal je klaso. Res je dober. Da je pri teh letih še vedno na tej ravni, je nekaj neverjetnega. Številni se lahko zgledujejo po njem," ob tej priložnosti čestita 38-letnemu Modriću za zadetek, ki je Real popeljal od zmage.
Prihodnji mesec bo v Stožicah gostovala Portugalska. Obeta se priložnost, da bi lahko Luka v živo spremljal na delu svojega največjega idola Ronalda. "Komaj čakam in resnično upam, da pride v Ljubljano," si namerava spektakularno tekmo ogledati v družbi prijateljev. In to ravno na stadionu, kjer je nedavno gostoval z Domžalami.
Cristiana Ronalda je že spremljal v živo v državnem dresu, ko je leta 2019 gostoval s Portugalsko v Srbiji.
Ronalda je sicer že gledal v živo. Leta 2017 je tako celotna družina odpotovala v Madrid, pred petimi leti pa se je odpravil tudi v Beograd, kjer je Ronaldo pomagal Portugalski do zmage s 4:2 nad Srbijo. "Takrat si v Beogradu nisem upal javno slaviti njegovega zadetka. Zaradi varnosti," se je nasmejal Kara. "Sem si pa lahko dal toliko več duška v Madridu. Ronaldo je takrat proti Sevilli dal dva gola," preprosto obožuje CR7. Čeprav igra v Savdski Arabiji, je še vedno njegov velik navijač. In prek televizijskih zaslonov le redko izpusti katero izmed njegovih tekem.
"Veliko rojakov odide prehitro v tujino"
Tako se je pred leti predstavil Anže Kopitar v Ljudskem vrtu.
Domžale so z zmago nad Celjani osrečile zlasti navijače Olimpije, ki se je vodilnemu klubu pred sobotnim derbijem v Stožicah približala na sedem točk zaostanka. Pa sicer navija za katerega izmed dveh največjih slovenskih klubov, Maribor oziroma Olimpijo?
"Ko sem bil mlajši, sem bolj navijal za Maribor. Tudi zaradi tega, ker je Olimpija v hokeju tako pogosto zmagovala na Jesenicah," je bil tako v preteklosti bolj naklonjen Mariboru, za katerega, tudi po zaslugi srčne izbranke, rojene Mariborčanke, sicer navija najboljši slovenski hokejist Anže Kopitar.
Zanimivo je, da Luke nikdar ni vleklo k temu, da bi se pridružil navijaški skupini Red Steelers, ki navija na tekmah jeseniških hokejistov. "Ko sem bil mlajši, sem s stricem pogosto hodil na tekme, a mi je bilo na tribunah preglasno. Raje imam, če je umirjeno," je po svoje našel svoj mir v Domžalah, saj na tamkajšnjih tekmah, vsaj kar se tiče domačih privržencev, ni ultrasov.
"Šport je v naši družini prisoten na vsakem koraku. Odkar vem zase, se spominjam, da smo se vedno ukvarjali s športom. In ga tretirali za zabavo. Starša nista nikdar pritiskala name, da bi moral kaj nujno trenirati. Ni bilo pretirane tekmovalnosti. Rekli smo si, da če mi ne bo uspelo v športu, se bo zame že našlo kaj drugega," je v nogometni svet, poln zahtevnosti in ovir, vstopil sproščeno. In brez pritiskov. Fotografija je z reprezentančne tekme do 17 let proti Norveški.
Na stadionu ob Kamniški Bistrici želi igrati tudi v prihodnje. V katerega izmed večjih klubov, pri katerem bi lahko stopil še stopničko višje, se mu ne mudi. Pogodba s klubom mu poteče po koncu sezone, tako da v kratkem pričakuje druženje s športnim direktorjem in predsednikom, na katerem bodo postavili karte na mizo in sprejeli dogovor. V tem trenutku bi najraje ostal v Domžalah. Tujina, v kateri se dokazuje že nekaj njegovih sovrstnikov iz izbrane vrste, ga ne mika.
"Rad bi ostal čim dlje v Sloveniji in tu dokazal, da imam morda kakovost za kaj več, kot radi pravijo komentatorji. Če bi dobil kakšno ponudbo za tujino, bi raje ostal čim dlje v Sloveniji. Veliko rojakov odide malce prehitro, ko pa se potem vrnejo, pridejo do spoznanja, kako so izgubili najdragocenejša leta," zrelo za svoja leta razmišlja najstnik, ki mu pri tem, kje in kako nadaljevati nogometno kariero, najbolj pomagata starša. "Imata prvo besedo pred vsemi menedžerji. Šla sta skozi ta del športa in mi lahko pomagata."
Alenka in Edvin sta zagotovo zelo ponosna na otroka, ki nadaljujeta družinsko športno tradicijo.
V športu izstopa tudi njegova sestra
Športna družina Karahodžić Dovžan pa ni zapisana le alpskemu smučanju, hokeju na delu in nogometu, ampak tudi atletiki. V kraljici športov že izstopa 14-letna Nika. Obiskuje zadnji razred osnovne šole in je državna prvakinja v skoku v daljavo. Tako imamo opravka z družino, o kateri smo po zaslugi dosežkov Alenke Dovžan in Edvina Karahodžića slišali že veliko lepega, zdaj pa sta štafetno palico prevzela otroka, ki že izstopata v svoji starosti in posegata po najvišjih mestih. Ni kaj, jabolko ne pade daleč od drevesa.
