Kako so jezni Slovenci napadli Nemca in poskrbeli za preobrat

Nemški sodnik je bil na povratni tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2000, ko so Slovenci v Kijevu v mrazu in snegu branili prednost s tekme v Ljubljani z 2:1, močno naklonjen Ukrajincem, kar je bilo vidno že v prvem polčasu, ko ni dosodil enajstmetrovke po prekršku nad Zlatkom Zahovićem v domačem kazenskem prostoru.

V neobičajno dolgem hodniku so ga obstopili

Ob polčasu so razgreti Slovenci, najbolj glasen med njimi je bil Sašo Udovič, obstopili Bernda Heynemanna in Nemcu povedali, kar mu je šlo.

"V prvem polčasu je bil močno naklonjen Ukrajincem, kar ne čudi. Za njih sta igrala takratna zvezdnika svetovnega nogometa Andrij Ševčenko in Sergij Rebrov, ki sta bila vredna toliko, kot je bila naša celotna reprezentanca skupaj in verjetno še polovica Slovenije," se danes spominja Udovič.

"Spomnim se, da smo ga, ko smo ob polčasu odhajali v garderobe, napadli. Hodili smo ob njem po hodniku, ki je bil res neobičajno dolg, vsaj sto metrov, in ga nadirali. Štiri, pet nas je bilo. Jaz sem govoril v angleškem jeziku, nekdo ga je ozmerjal v nemščini, verjetno je kdo govoril tudi slovensko. Stopili smo skupaj. Sploh ne vem, kaj točno se je dogajalo. Moj srčni utrip je bil več kot 180 udarcev na minuto, bili smo vroči. Sam sem mu govoril, da smo prišli igrat nogomet, da nočemo umazanih igric, ki se jih on očitno gre. Bil je povsem tiho, kar pove dovolj," je dogajanje na Olimpijskem štadionu v Kijevu opisal danes 46-letni nekdanji reprezentant.

"Mislim, da nas je vse dogajanje še bolj združilo. Pa tudi on je v drugem polčasu sodil bolje, čeprav je res, da je Ukrajincem piskal enajstmetrovko, ki je bila sporna. Očitno je samo čakal, da lahko pokaže na belo točko v korist domačih, a se nismo dali. Še bolj smo bili motivirani in še bolj prepričani, da nam bo uspelo. Že ob polčasu, ko smo prišli v garderobo, smo se najprej malce umirili, se pogovorili in si rekli 'Gremo, fantje! Uspelo nam bo!' In nam je res," pravi nogometaš, ki je na tej tekmi igral 57 minut in je dramo, ki je sledila – Ukrajinci so v 68. minuti povedli, devet minut pozneje je Miran Pavlin zabil gol in Slovenijo popeljal na prvo veliko tekmovanje –, spremljal s klopi.

Še danes se mu trese glas

"Na sodnika smo bili jezni, a smo vedeli, da se ne smemo obremenjevati z njim. Ni imelo smisla izgubljati energije tam, kjer nismo mogli narediti nič. Saj ne vem, zakaj, ampak bili smo prepričani, da nam bo uspelo. Začeli smo igrati dobro, bili smo nevarni, zabili gol in med sneženjem vsi skupaj spisali zimsko pravljico, ki je ne bom nikoli pozabil," je lepe spomine obudil Ljubljančan, ki je za Slovenijo nastopil na 42 tekmah in zabil 16 golov.

"Kaj se je dogajalo po zadnjem sodnikovem žvižgu, ne vem. Nisem vedel takrat, ne vem niti danes. S sodnikom si nismo segli v roke, kdo bi se v tistih trenutkih velike sreče sploh spomnil nanj? Vem samo, da smo bili tako zelo veseli, da se tega ne da opisati. Pa saj me slišite, še danes se mi, ko govorim o tem, čeprav je od tega minilo že kar nekaj let, trese glas. Nogometaš lahko samo sanja, da se mu enkrat zgodi kaj takega. Nam se je. Do konca življenja bom pomnil Kijev in to, kar smo vsi skupaj dosegli tam," je čustveno govoril o dogajanju izpred skorajda natanko 16 let. "Premagali smo veliko Ukrajino, nemškega sodnika in Slovenijo naredili ponosno. Noro je bilo. Res noro," je dodal.

Želi jim, da se zgodovina ponovi

Natanko 16 let pozneje bo v podobnem položaju zdajšnja reprezentanca. Prav 17. novembra bo v Mariboru povratna tekma dodatnih kvalifikacij za evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Franciji. "Fantom želim le to, da se ponovi zgodovina," je najprej dejal Udovič.

"Upam in želim si, da bo Slovenija, od nogometašev, trenerjev, navijačev do novinarjev in drugih, spet stopila skupaj. Če bo tako, bodo naše možnosti veliko večje. Takrat, ko je uspelo nam, smo čutili podporo celotne Slovenije. Ko je tako, je veliko lažje. Vem, da je bilo v zadnjem času nekaj težav, a verjamem, da bodo tudi zdajšnji reprezentanti prihodnji mesec v podobnem položaju, da jim bo vsa Slovenija stala ob strani!" je sklenil Udovič, ki je s Slovenijo nastopil na njenem prvem velikem tekmovanju, evropskem prvenstvu na Nizozemskem in v Belgiji, odigral tudi prvo tekmo kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2002 in se potem poslovil od izbrane vrste. Kot da bi čutil, kako neslavno se bo manj kot dve leti pozneje končala pravljična zgodba …