Jan Oblak
Petek, 3. 12. 2021, 16.08
2 leti, 4 mesece
Slovenski vratar najboljši v izboru ESPN
Američane najbolj očaral Jan Oblak
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,24
3
Jan Oblak je letos z madridskim Atleticom postal španski prvak.
Konec koledarskega leta je poln izborov najboljših športnikov leta. Nogomet ni pri tem nikakršna izjema. Kapetan slovenske reprezentance Jan Oblak se je tako razveselil številnih priznanj. Med drugim je postal tudi vratar leta po izboru ameriške športne mreže ESPN, ki je z njim opravila pogovor, Škofjeločan pa se je v njem dotaknil tako svoje preteklosti kot tudi prihodnosti.
V poplavi raznoraznih izborov je lahko slovenski nogomet upravičeno ponosen na tistega, ki ga je opravila ameriška športna mreža ESPN. Za najboljšega čuvaja leta je proglasila Jana Oblaka. Vratar madridskega Atletica, s katerim je letos prvič osvojil naslov španskega prvaka, in slovenske nogometne reprezentance, s katero je neuspešno naskakoval preboj na SP 2022, je prehitel vse slovite stanovske kolege. Tudi Italijana Gianluigija Donnarummo, ki je v ponedeljek v Parizu prejel v roke trofejo Leva Jašina.
Škofjeločan je v omenjenem izboru, ki je potekal pod okriljem France Football, postal tretji vratar leta in zaostal le za Donnarummo in vratarjem Chelseaja Edouardom Mendyjem, v izboru ESPN pa je bil 28-letni Slovenec izbran za najboljšega, na lestvici pa sta se mu najbolj približala Donnarumma in Nemec Manuel Neuer.
Obramba leta po strelu Messija
V objemu navijačev po naslovu španskega naslova.
Pri ESPN so izpostavil številne Oblakove vrline, s katerimi si je v nogometnem svetu prislužil veliko spoštovanje. Omenili so odlično postavljanje, zlasti pri izhodih z vrat, pa ogromno zbranost in odzivnost, s katero para živce napadalcem. Tako kot je to storil pred sedmimi meseci na derbiju španskega prvenstva med Atleticom in Barcelono, ko je s konicami prstov refleksno ubranil izjemno nevaren strel Lionela Messija in poskrbel, da se je dvoboj končal brez zadetkov (0:0). ESPN je omenjeno posredovanje proglasil za Oblakovo obrambo leta, saj je prinesla Atleticu najverjetneje odločilno točko za poznejši uspeh, naslov španskega prvaka, sploh prvi, odkar brani Škofjeločan za madridskega velikana.
''Vratarji nismo nori, ampak povsem normalni ljudje. Smo pa vendarle nekaj posebnega, drugačni od ostalih nogometašev. Zelo sem srečen, da sem postal vratar,'' je v pogovoru za ESPN povedal dobitnik nagrade vratarja leta. Kar se tiče njegovih vzornikov, bi to lahko bil nekdo izmed najbolj opevanih imen v obdobju njegovih otroških let, takrat so denimo kraljevali Gianluigi Buffon (pri 43 letih je še vedno aktiven v serie B in izstopa na vratih Parme!), Iker Casillas, Oliver Kahn in podobni velemojstri, a je v pogovoru izpostavil le eno ime. Njegovega očeta Matjaža. Zaradi njega si je sploh nadel vratarske rokavice.
Pri Olimpiji je debitiral s 16 leti, kot prvi ga je med vratnici zmajev na tekmi 1. SNL postavil Branko Oblak.
''Moj oče je bil vratar. Kot otrok sem ga vedno spremljal. Stal sem za njegovim golom, se metal v isto smer kot on, na levo, desno … Oče mi je veliko pomagal. Nikoli me ni silil v nogomet. Tako sem se odločil sam, želel sem biti takšen kot on,'' je poudaril vlogo in vzor očeta, nekdanjega vratarja škofjeloškega kluba Ločan, ki se je pozneje navdušil nad malim nogometom.
Ko je zapustil domovino, je vedel, da bo uspel
Z Benfico se je prebil tudi do finala evropske lige.
Jan je hitro nabiral znanje. Zaradi svoje zrelosti, talenta in garanja na treningih je padel v oči trenerjem in dočakal priložnost na vratih Olimpije v prvi ligi že pri 16 letih. ''Ko sem zapustil domovino (leta 2010 je Benfica zanj plačala ljubljanskemu klubu 1,7 milijona evrov), sem bil milijon odstotkov prepričan, da se bo končalo tako, kot se je. Da bom nekega dne igral za velik klub, v največjih tekmovanjih, proti najboljšim igralcem na svetu,'' ga je že kot najstnika spremljala samozavest, s pomočjo katere je uspešno preskakoval ovire in se po letih dokazovanja v manj zvenečih portugalskih klubih (kot posojen vratar Benfica) vrnil v Lizbono in zablestel na Luzu.
Lovorike je osvajal že z Benfico, nadaljeval pa z Atleticom, kjer se je dokončno pridružil svetovni eliti. Lizbončani so z njim dobro zaslužili, saj so ga leta 2014 prodali Madridčanom za 16 milijonov evrov. Oblak je v Španiji začel pisati zgodovino. Priznanje zamora, ki ga po koncu sezone prejme vratar prvoligaškega kluba z najmanjšim številom prejetih zadetkov, je prejel že petkrat, v klubsko zgodovino se je vpisal kot vratar Atletica z največjim število nastopov, letos pa postal še prvič španski prvak.
V članski izbrani vrsti je v vlogi kapetana nasledil Bojana Jokića.
''Zdi se mi, da nas javnost v zadnjih letih doživlja bolj pomembne kot prej. Zdaj vedo, da mora imeti vsak klub, če želi dosegati dobre rezultate, velikega vratarja. Pri tem pa od nas pričakujejo vedno več. Moramo še več igrati z nogo, se vključevati v igro … To je res zanimivo. V naslednjih letih se bodo vratarji še izboljšali.''
Upa, da je to začetek nečesa velikega
Lahko bi postal prvi vratar na svetu, za katerega bi snubec ob prestopu plačal vsaj 100 milijonov evrov.
Pogodbo z Atleticom ima sklenjeno do leta 2023, v preteklosti pa ni manjkalo zapisov o tem, kako bi ga radi v svojih vrstah videli številni evropski (bogati) velikani. Njegova odkupna klavzula znaša 120 milijonov evrov. Če bi se to uresničilo, bi postal prvi vratar v zgodovini nogometa, za katerega je snubec odštel trimestno število milijonov evrov. Oblaku, ljubljencu navijačev rdeče-belih, se ne mudi nikamor. V Madridu uživa, tudi v tej sezoni se v la ligi poteguje za najvišja mesta, veliko več težav pa mu povzroča liga prvakov, kjer si je po domačem porazu z Milanom (0:1) poslabšal možnosti ne le za napredovanje med 16 najboljših, ampak tudi evropsko pomlad.
''Prejšnja sezona je bila izjemna, a se zavedam, da bi moral na takšni ravni igrati vsakič. Tudi v sezonah pred tem nisem branil dosti slabše, a nisem postal prvak. Zdaj sem osvojil lovoriko, kar je zelo pomembno, zlasti za individualna priznanja. To je nedokončana zgodba. Upam, da je to le začetek nečesa velikega, veličastnega,'' je še poln motivov in izzivov, ki ga čakajo na nogometni poti.
Nenazadnje se bo skušal prvič s Slovenijo uvrstiti tudi na veliko tekmovanje. Nova priložnost ga bo čakala leta 2023, ko bodo na sporedu kvalifikacije za Euro 2024.
3