NK Maribor
Ponedeljek, 4. 6. 2018, 4.00
5 let, 10 mesecev
Intervju: Aleš Mertelj
Ni hotel uveljavljati svojega ega in razbijati NK Maribor
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,69
Nogometaši so se po napornih sezonah odpravili na zaslužen dopust. Za tistih nekaj dni, ki jih lahko končno preživijo brez stresov in se sproščajo v družinskem okolju. Pri Alešu Mertlju to velja le deloma, saj po čustvenem slovesu z Mariborom, ko v Ljudskem vrtu ni skrival solza, še ne ve, kje bo nadaljeval kariero.
Še leta 2015 je bil standardni reprezentant. Zadnjo tekmo v državnem dresu je odigral proti Angliji, le tri leta pozneje pa je zapustil NK Maribor kot eden od redkih igralcev pod pogodbo, ki v nedavno končani sezoni ni odigral ni minute. To ga je čudilo, a je 31-letni zvezni igralec potrpel, ohranil mirno kri in stiskal pesti za soigralce. Trener je očitno ocenil, da si ne zasluži priložnosti, zato jo bo zdaj, ko se mu je iztekla pogodba z najbolj uspešnim slovenskim klubom, ki mu je podaril srce in devet let profesionalizma, iskal drugje. Z družino je na slovenski obali, trenira in srečuje znane obraze. Sploh če se pojavi v okolici koprske Bonifike, kjer se je že dokazoval. Kranjčan je prepričan, da še ni rekel zadnje. Išče novega delodajalca in sporoča, da je še zelo ambiciozen. To je Aleš Mertelj, za mariborske navijače Merti Viola.
Za člansko reprezentanco je Aleš Mertelj zbral 15 nastopov.
Zakaj niste v zadnji sezoni odigrali niti ene minute za Maribor? Ste čez noč postali tako slabši igralec kot prej?
To ve trener, jaz nimam pojma, zakaj.
Lahko trdite, da ste še vedno tako pripravljeni kot na primer leta 2015, ko ste bili še reprezentant?
Vedno sem bil zdrav in pripravljen, o tem ni dvoma, a oni odločajo, ti pa pri tem nimaš vpliva. Da pa bi šel prek sebe, razbijal ekipo in za vsako ceno uveljavljal svoj ego, to pa ne. Mogoče imam premalo tega, a tak sem. Mogoče bi moral pokazati del tega, pa bi bilo vse normalno, kdo ve.
V zadnjih sezonah ste veljali tudi za igralca, ki je krpal luknje na deficitiranih položajih v ekipi. Na primer v obrambi, na več mestih.
Res je. Bile so razne poškodbe soigralcev, pa sem potem moral igrati na njihovih položajih. Ko pa so se vrnili, me ni bilo več.
Navijači vas vendarle niso pozabili, to so dokazali tudi na zadnji tekmi proti Gorici (2:0), ko so vam namenili dolg aplavz, ogromno skandiranja in veličasten transparent, s katerim so dali vedeti, kako vas spoštujejo.
Ljudje to cenijo. To šteje. Kariera pa seveda še traja, zato je treba iti naprej.
Brez zamer odhajate iz Maribora, čeprav se verjetno še kdaj vprašate, zakaj niste nič igrali.
Ni zamer, to je profesionalizem. Sem malce jezen, a to je profesionalizem. Nočem gledati nazaj, kaj je bilo in kaj ne. Treba je gledati le naprej. Je pa res, da takrat, ko se oziraš v prejšnje sezone, začutiš, da si naredil veliko stvar, ko si bil del takega kluba. Sploh s takšnimi navijači in organizacijo. Da si bil lahko del tega, da si bil iz leta v leto boljši, rasel s klubom.
Zadnjič je državni dres nosil na domači kvalifikacijski tekmi proti Angliji (2:3), kjer je imel opravka tudi s pokrivanjem Wayna Rooneyja.
Kar nekaj let ste bili članski reprezentant, a še vedno niste niti enkrat zaigrali za tuji klub. Vam je žal, da takrat, ko ste bili najbolj cenjeni v mednarodnem nogometnem okolju, niste sprejeli nobene ponudbe iz tujine?
Ne. Z Mariborom smo imeli vedno evropski cilj. Vedno smo hoteli iti v ligo prvakov, želeli smo narediti nekaj več. Zaradi tega ni bilo preprosto kar nekam oditi. Odšel bi le, če bi se res zanimal kateri izmed vrhunskih evropskih klubov. Sicer pa sem si govoril, da je bolje ostati doma. Zakaj bi šel drugam, če sem imel v Mariboru vse? Imel sem Evropo, osvajal prvenstva. Zato to ni bila napačna odločitev. Treba je bilo veliko delati. Preprosto me je potegnilo notri, da sem vsakodnevno razmišljal le o ambicijah kluba.
Maribor je zgradil za slovenske razmere idealen klub, po katerem se želijo številni zgledovati. Ste njegovo veličino začutili že leta 2009, ko ste prišli iz Kopra?
Takrat se je že poznala razlika. Zlasti v načinu dela. Res je, klub se je še sestavljal, ampak se je malce že poznalo, da je to druga raven. Kako pa je šele zdaj, ko je res vse na najvišji ravni. Ko pride kakšen mladi igralec v Ljudski vrt, se sploh ne zaveda, kaj ga je pričakalo. Ne ve, v kakšen klub je prišel. Potrebuje +čas. Morda bi v kakem drugem klubu takoj postal top igralec, v Mariboru pa potrebuje določen čas, da se mu vse sestavi in spozna način dela, pritisk, in da zna s tem živeti. Zaradi tega marsikdo prva leta v Mariboru izvisi, ampak mu vseeno dajo priložnost. Če jo izkoristi, si potem lahko ustvari kariero.
Merti je z Mariborom v devetih letih osvojil ogromno lovorik.
Pojavile so se govorice, da si vas želi novopečeni prvoligaš Mura. Sliši se precej logično, saj je trener Ante Šimundža, s katerim ste že plodno sodelovali pri Mariboru.
Moram priznati, da to vidim le iz medijev. Ni bilo nobenih stikov, je pa res, da je Mura klub v vzponu in se lepo vrača nazaj na svoja pota. Je spoštovanja vreden klub s svojo zgodovino. Ima navijače, ima temelje, da postane standardni prvoligaš in igra v Evropi. Poleg Maribora in Domžal je tudi edini, ki je igral play-off kvalifikacij za ligo Europa. Bomo videli, kaj bo.
Kaj pa morebitna selitev k Olimpiji? To bi bila poteza, ki bi lahko odjeknila v Sloveniji.
Ne, ne. To pa se ve, da ne. Bila bi atrakcija za medije, priznam, a ko enkrat vidiš in spoznaš evropski klub, ne vidiš razloga, zakaj bi šel v drugi klub v Sloveniji.
Se bo težko prilagoditi novemu okolju?
Ne bo najlažje, a bi rad našel ambiciozno sredino, kjer bi izzivali zmage. Klub, v katerem bi se veliko delalo.
Ko je Maribor v zadnjem krogu premagal Gorico z 2:0, se je Mertelj s solznimi očmi še zadnjič poslovil od občinstva, saj mu je potekla pogodba.
Kako vpliva na prestopni rok in iskanje novega kluba podatek, da ste bili brez igralne minute v sezoni 2017/18?
Seveda vpliva. Drugače je, vsakega zanima, zakaj se je to zgodilo. To je nekaj normalnega, a se ne bojim za svojo prihodnost. Nekateri pogovori so se že začeli. Upam, da bom našel nekaj pametnega. Kot sem že dejal, hočem iti v ambiciozno okolje, kjer ne bi bilo monotono. Nočem, da bi prihajal na trening sredi prvenstva, pa bi bilo že vse v redu, samo da smo notri. Hočem imeti višje cilje in si nato postavljati vedno višje.
Maribor je vstopil morda v prelomno obdobje. Kot da bi v zadnjih krogih začutil, da svet stoji na mladih. Prednost je dal bolj napadalni igri in tvegal, tudi za ceno rezultata. Je to pravilna usmeritev, ki bi jo bilo treba držati tudi v prihodnji sezoni, ko bodo Mariborčani napadli naslov?
Res je, na koncu so bili rezultati, a pri taktiki ne moreš vsega vedeti. Pomembna je ekipa. Ali so mladi ali stari, mešanica, ki je enkrat prava … Pritisk rezultata je tako velik, potem pa vidiš, kateri igralci lahko to spremljajo in so zraven z veliko pomočjo starejših igralcev. Vsako sezono je cilj biti prvak in v Evropi. Ko se dogaja menjava generacij, pa določen del jedra igralcev ostane, je bistveno, da se vse sestavi. Rezultat mora biti. Že en poraz lahko vse skupaj zamaje. A klub mora verjeti v sposobnosti igralcev, kakovost. Se mi pa zdi, da so moji zdaj še nekdanji soigralci hitro preboleli, da jih je v boju za naslov prehitela Olimpija. Prepričan sem, da bodo imeli lepo sezono 2018/19.
Kje bo nadaljeval kariero 31-letni Kranjčan, ki je več sezon nosil dres slovenske reprezentance?
Odšli ste iz Maribora, kjer čaka vašega gorenjskega soseda Mirana Pavlina najverjetneje zelo odgovorna in vplivna funkcija, saj bi lahko vskočil v Zahovićeve čevlje in nadaljeval pot kot športni direktor vijolic.
Že vrsto let je pri Mariboru. Klub gre naprej, tako da sem prepričan, da bo poskrbel še za veliko lepih stvari.
Nekateri pravijo, da je Maribor brez športnega direktorja Zlatka Zahovića kot riba brez vode in da je obsojen na propad. Da se ne bo izšlo.
Resnično ne vem, ali res zapušča Maribor. To spremljam le iz medijev, ampak dokler ni dokončno, kaj in kako, nikoli ne veš. Je pa res, da me ne bi bilo v Mariboru, če ne bi bilo njega. Bil sem izbranec, da sem prišel v Maribor, se pokazal, dokazal in obstal. Zelo sem mu hvaležen. Vsi vemo, kaj je Zlatko Zahović v slovenskem nogometu. Pa tudi v Evropi, o tem je brezpredmetno izgubljati beseda. Preprosto, veličina se prepozna.
Prekrasen zadetek Mertlja na tekmi evropske lige proti Waregemu:
Se boste v dresu NK Maribor najraje spominjali zadetka, ki ste ga dosegli v Belgiji proti Zulte-Waregemu? Navsezadnje je prinesel zgodovinsko prvo zmago Maribora na gostovanju v skupinskem delu evropske lige.
Bil je lep zadetek, moj najlepši, zmagali smo, a imam na Maribor še kakšne lepše spomine. Zaradi številnih uspehov, ki smo jih imeli. Nisem bil ravno pravi mož za zadetke. Moral sem bolj izpolnjevati drugačne zahteve trenerja, imel sem druge naloge.
Z Daretom Vršičem in Jasminom Handanovićem po znameniti vrnitvi iz Glasgowa, ko si je Maribor leta 2014 zagotovil nastop v ligi prvakov.
To vas je izklesalo v pravega profesionalca, čigar prizadevnost so prepoznali tudi navijači. Znali ste spoštovati še tako različne naloge. V sebi skrivate potencial za prihodnjega trenerja?
Zakaj pa ne. Nogometu lahko kaj vrnem in dam mlajšim. A o tem bomo razmišljali pozneje. Zdaj moram ostati v čim boljši kondiciji. Imam aktivne počitnice, hočem ostati tako pripravljen, kot sem bil med sezono. Je pa razlika, ko treniraš na morju v sopari. Nisem sam, treniram še z nekaterimi igralci. Vedno imamo navado, da se sami pripravljamo med sezono, ne le z ekipo. Moj cilj je, da si čim prej najdem klub, tako da se lahko čim hitreje uigravam z ekipo.
Bi se preizkusili tudi v drugi ligi?
Kar zadeva Slovenijo, zagotovo ne. Morda kje v tujini, a morate vedeti, da kruh v tujini ni tako lahek, kot bi si kdo mislil. Na kateri koli ravni. Zahteva svoje znanje, potrpljenje in discipliniranost, ker s tabo ravnajo kot s tujcem. Pripeljejo te z namenom, da nekaj pokažeš in se boriš za visoke cilje.
