Handanović vreden toliko kot norveška enajsterica skupaj

Primerjave, podane na podlagi nemške strani, specializirane za spremljanje nogometne borze in ocenjevanje vrednosti igralcev, so zelo relativne. A veliko o današnji podobi slovenske in norveške izbrane vrste pove podatek, da vikingi na papirju pogrešajo igralca, ki bi izstopal in spadal v najvišji svetovni razred. Slovenija ga ima. To je Samir Handanović, eden najbolj cenjenih vratarjev na svetu. Vreden je skoraj 20 milijonov evrov več od najdražjega Norvežana Momammeda Abdellaoueja, ki se je letos že ujel v slovensko zanko, saj je s Stuttgartom nepričakovano v ligi Europa izpadel s Kekovo in Škarabotovo Rijeko.

Čeprav Slovenija ne spada med najdražje evropske reprezentance, se lahko pohvali s tem, da je skoraj dvakrat dražja od norveških tekmecev. Čeprav si ogromno Norvežanov služi kruh v močnih nemških klubih, tradicionalno so zelo zastopani tudi v angleški premierligi, je njihova vrednost sorazmerno majhna. Kar je za deželo, ki je zelo naklonjena nogometni igri – pomembno besedo imajo tudi predstavnice nežnejšega spola – manjši udarec. Ne smemo pozabiti, da ima Norveška več kot desetkrat večje število registriranih igralcev kot država na sončni strani Alp, ki po treh zaporednih zmagah v kvalifikacijskem ciklusu še vztraja v boju za brazilsko vozovnico.

Neverjetno: Norveška je bila pred dvajsetimi leti druga na svetu

Minili so torej časi, ko so se lahko Norvežani pohvalili z zvezdnikom mednarodnega kova, pa tudi boljšim mestom na svetovni jakostni lestvici. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja so bili kar tri mesece na izjemnem drugem mestu (oktober 1993 ter julij–avgust 1995) in sprožili ogromno razprav o pravičnosti načina zbiranja točk za položaj na razpredelnici. To je bilo ravno v času, ko so se redno uvrščali na svetovna prvenstva (1994 in 1998), svetu pa predstavljati rod nadarjenih posameznikov, ki so izstopali tako v klubskem kot reprezentančnem smislu. Sestavljali so ga denimo Ole Gunnar Solskjaer, John Carew, Tore Andre Flo, Steffen Iversen, Jan Age Fjortoft in še kdo.

Vneto jim je sledil zdaj že upokojeni reprezentant John Arne Riise, s 110 nastopi tudi norveški rekorder vseh časov, pa tudi strelec odločilnega zadetka na lanski kvalifikacijski tekmi s Slovenijo v Oslu (2:1). Še enem izmed obračunov, na katerem je Norveška prekrižala načrte Sloveniji. To je bila že njena peta zmaga v dozdajšnjih kvalifikacijskih dvobojih, edino srečanje, ki se je končalo brez zmagovalca, je bil remi brez zadetkov na evropskem prvenstvu (2000). Žal usoden za obe izbrani vrsti, ki sta po dvoboju v Arnheimu odpotovali domov. To je bil tudi edini Euro, na katerem sta kdajkoli nastopili slovenska oziroma norveška članska reprezentanca.

Norvežani so mlajši od Slovencev, upajo na EP 2016

Norveška v zadnjem obdobju predstavlja novo, pomlajeno reprezentanco. Njen reprezentant je v povprečju za poldrugo leto mlajši od slovenskega, čeprav tudi Srečko Katanec prisega na številne mlade igralce. Vikingi z enim očesom že pogledujejo proti kvalifikacijam za evropsko prvenstvo leta 2016, ki bo zaradi razširitve, na zaključnem turnirju bo nastopilo kar 24 udeleženk (in ne več 16, kot je bilo v navadi od leta 1996), na seznamu mogočnih ciljev tudi v slovenskem taboru.

Novi selektor Per-Mathias Høgmo je prepričan, da bo šlo takrat Norveški neprimerno bolje kot v tem ciklusu, v katerem si je dovolila nekaj neuglednih rezultatov, začenši s porazom na Islandiji (0:2), pa domačim spodrsljajem z Albanijo (0:1) ali neuspehom s Švico (0:2), ki ga je delno popravil remi v Bernu (1:1). Dosežen v nasprotju z napovedmi ravno na štadionu Stade de Suisse, kjer bo v torek gostovala Katančeva četa. Takrat je Norveška nakazala, da se je ne sme podcenjevati in je še zmožna velikih rezultatov. To pa ne bo voda na mlin iz dneva v dan bolj oslabljeni Katančevi četi, ki se pripravlja na odločilen spopad s tradicionalno neugodnimi Skandinavci.