Sreda, 23. 11. 2016, 16.15
7 let, 2 meseca
Dalibor Volaš
General, ki ne bo nikoli več salutiral Zahoviću
Napadalec Celja Dalibor Volaš je znan obraz na slovenskih nogometnih zelenicah. Prihodnje leto bo dopolnil 30 let, največje uspehe pa je dosegal v dresu NK Maribor. V Ljudskem vrtu je užival, a se tja ne bo več vrnil.
Športni utrip Celja, tretjega največjega slovenskega mesta, še vedno najbolj poskakuje, ko je govor o rokometu. V to se je prepričal tudi 29-letni Dalibor Volaš, ki je v karieri zamenjal že ogromno klubov, pa tudi držav, kjer se je dokazoval kot napadalec.
"Rokomet je še vedno v prvem planu, mi pa želimo z dobrimi igrami in rezultati privabiti na tribune kakšnega gledalca več," sporoča nogometaš, ki je v knežjem mestu zadovoljen. Tako s klubskim projektom, slačilnico, polno nekdanjih soigralcev in obetavnih imen kot z ogromnim štadionom.
Uživa na celjski zelenici
V dresu Celja je v tej sezoni dosegel šest zadetkov. Na lestvici najboljših strelcev 1. SNL si deli peto mesto. Za popolno ugodje manjka le še pesem navijačev, ki bi jih bodrila tako doma kot tudi na gostovanjih. "Zelo pogrešam navijaški odmev. V klubih, kjer sem igral prej, jih ni manjkalo. Ne vem, zakaj jih ni v Celju," mu je zelo žal, da celjskega kluba že nekaj let ne spremlja navijaška skupina.
Arena Petrol se mu je prikupila že pred leti, tam je rad igral tudi v dresu Kopra, Maribora ali Nafte. "Velik užitek je igrati na njej. Ima odlično travnato podlago. Vidi se, zakaj je bil to nekoč prvi slovenski štadion," je navdušen nad objektom. Manj prijetno je le spoznanje, da tribune, ki igrišče obkrožajo z vseh štirih strani, kar v slovenski prvi ligi ni pogost pojav, bolj ali manj samevajo.
Lovijo Evropo, spomladi bodo še boljši
Zato mu ne manjka odločnosti, da pomaga celjskemu klubu do boljših rezultatov in preboja v Evropo, s katerim bi ljubitelje nogometa na Savinjskem hitreje vrnili na tribune.
"Nismo rekli zadnje," samozavestno odgovarja, ko smo ga izzvali z vprašanjem, ali Celjani premorejo dovolj kakovosti, da bi se lahko enakovredno kosali z veliko trojico Prve lige Telekom Slovenije, Mariborom, Olimpijo in Domžalami. Celje za vodilnimi vijolicami zaostaja 11 točk.
Vrhunci s sobotnega srečanja med Celjem in Rudarjem (4:0):
"Imamo ekipo, ki lahko poseže po vrhu. Naslednje tekme v zgoščenem ritmu bodo pokazale, koliko veljamo," opozarja na tri zelo zahtevne izpite, saj se bodo grofje pomerili z Domžalami, Olimpijo in Gorico.
Če bi zadržali četrto mesto, bi izpolnili klubski cilj. Čeprav so v nogometu mogoča presenečenja, ne verjamejo, da bi lahko Krka v druščini treh slovenskih velikanov osvojila pokalno lovoriko.
V Celje se je napotil po tem, ko je prekinil pogodbo s Partizanijem iz Tirane. Če Novomeščanom ne bi uspelo, bi to najverjetneje pomenilo, da bi v Evropo vodilo tudi četrto mesto v državnem prvenstvu.
Ankarančan je optimist. Tudi zaradi tega, ker verjame, da bo Celje po zimskih pripravah igralo neprimerno bolje, saj se bo navadilo na zahteve in filozofijo novega trenerja Igorja Jovičevića.
"Potrebujemo še nekaj časa. Zelo sem zadovoljen z novim trenerjem. Ima dobre treninge, v napadu pa zahteva igro s številnimi podajami v globino. To mi odgovarja, saj smo napadalci tako več pri žogi in imamo več priložnosti."
Konec srečanja. Visoka zmaga Grofov#GremoCele #PLTS #CELRUD pic.twitter.com/iGGuXMN9JF
— NK Celje (@NKCelje) November 19, 2016
To je dokazala tudi zadnja tekma, ko so mrežo knapov na sosedskem savinjsko-šaleškem derbiju v zahtevnem deževnem vremenu napolnili s štirimi zadetki. Dva je dosegel Volaš, prvega po izjemni podaji v globino, ko je mojstrsko sprejel žogo in prevaral vratarja.
Žal mu je Pevnika
Robert Pevnik je sredi jesenskega dela predal trenersko štafeto Hrvatu Igorju Jovičeviću. Primorec je dobro sodeloval tudi s prejšnjim strategom Celja Robertom Pevnikom, ki je po prihodu ukrajinskih sodelavcev, s katerimi je celjski klub vstopil v novo poslovno obdobje, izgubil odgovorni položaj.
"Žal mi je, da se je poslovil, a takšen je pač nogomet in takšen je klubski projekt. Upam, da bo dolgotrajen in bo prinašal dobre rezultate, Celje pa bo igralo v Evropi. Igralci za zdaj ne čutimo pritiska."
Obožuje proste strele
S šestimi zadetki, ki jih je dosegel v tej sezoni, ki je sploh ni začel v celjskem dresu, je zelo zadovoljen. "Vedno si želim doseči še kakšnega več, a tudi to ni slabo." Podobno so lahko razmišljali gledalci, ko so se na lastne oči prepričali v njegove atraktivno izvedene proste strele.
Prekrasen zadetek Volaša s prostega strela na gostovanju v Velenju:
"To je moje veliko orožje. Veliko jih treniramo, kar se mi je na nekaterih tekmah lepo obrestovalo. Prosti strel vedno izvaja tisti, ki se takrat najbolje počuti," je pojasnil. Razloga za slabo voljo ali ljubosumnost, ki je pogosta v nogometnem svetu, tako pri grofih ni.
Iz Malezije v Albanijo
Ko je še tretjič zapustil Maribor, se je odločil, da kariero nadaljuje v Maleziji. Čeprav se v zadnjem času veliko seli, njegovi družinski člani pa so navajeni na odprte kovčke, zagotavlja, da bo vsaj do konca te sezone ostal v Celju.
Ko se je začela sezona 2016/17, se je Volaš odločil, da bo podpisal za albanskega prvaka Partizanija iz Tirane. "Bilo je turbulentno poletje. Ker se je bližalo rojstvo hčerke, smo se odločili, da prekinemo pogodbo v Albaniji in se odpravimo bližje domu. Nogometno okolje me v Albaniji ni privlačilo. S klubom nisem opravil priprav, zato nisem niti dočakal začetka prvenstva. Nisem bil dobro pripravljen," je opisal manj prijetno izkušnjo v dolgi karieri.
Pred Albanijo se je nekaj časa dokazoval v Maleziji, kjer ga je spremljala tudi družina. "Malezijci radi nenadno menjajo tujce. V vsakem klubu lahko igrajo le trije, zato moraš biti res kakovosten, da ti zaupajo. Noben igralec na podpiše več kot enoletne pogodbe. Mi smo se imeli krasno," je vesel, da v oddaljeni azijski državi ni bil sam.
Med nogometnimi obvezami se je našlo tudi nekaj časa za odkrivanje prostrane dežele, prepredene z naravnimi in turistično zelo privlačnimi znamenitostmi. Džungla, morje ali kaj drugega, Volaševi so bili zadovoljni. Ker pa se je približeval čas, ko se je družinica povečala, so se vrnili v Evropo.
Do stotice mu manjka še 23 golov
Leta 2012 je tako poziral s članskim reprezentančnim dresom, a je ostal brez krstnega nastopa. Prihodnje leto bo dopolnil 30 let. Čuti, da bo takrat primeren trenutek, ko bo lahko potegnil črto pod doseženo v karieri. Ne bo nezadovoljen.
"Lahko bi bilo še boljše, a sem zadovoljen. Naredil sem veliko, upam, da bom še kaj," je odvrnil strelec 77 zadetkov v 1. SNL. Če ne bi mnogo let prebil v tujini (Moldavija, Rusija, Madžarska, Malezija in nazadnje Albanija), bi resno konkuriral za vstop v elitni klub igralcev, ki so dosegli vsaj sto zadetkov.
"Kdo ve, ali bom še imel priložnost za to. Nikoli ne veš, morda prihajam v najboljša nogometna leta," ga ne bi začudilo, če se bi v prihodnosti namesto na vzhod podal še na zahod. V otroških letih je sanjaril o italijanski serie A. To niti ne čudi, saj je bil v Ankaranu tesno povezan z nogometnim okoljem pri zahodnih sosedih.
Ne počuti se kot izdajalec
Del kariere je prebil tudi v Lendavi. V Ankaranu, ki se lahko pohvali z drugoligaškim klubom, ne načrtuje končati kariere. Za zdaj. Čeprav je iz Ankarana, si je družinski dom zgradil v Kopru. Ko gostuje na Bonifiki, na tribunah ne manjka provokacij in sočnih izrazov, naperjenih proti njemu.
Nekateri so ga označili za izdajalca, čemur pa se vedno znova začudi. "Ne vem, zakaj bi bil izdajalec. V Kopru nisem imel nikoli profesionalne pogodbe. Iz kluba nisem odšel na lastno pobudo, ampak me ni hotelo vodstvo. Svojo prvo profesionalno pogodbo sem podpisal z Mariborom," se je vrnil v preteklost.
V Mariboru mu niso vsi vračali ljubezni
Ko je omenil Maribor, je bilo v njegovem glasu čutiti veliko spoštovanje do najbolj trofejnega slovenskega kluba, trenutno tudi prvega na prvoligaški razpredelnici. Volaš je v vijoličastem dresu odigral veliko sezon in se podpisal pod mnogo lovorik, pa tudi evropske podvige. Ne nazadnje jim je zgodovinski preboj, prvi v skupinski del evropske lige, uspel prav po njegovem zadetku v Glasgowu.
Ko so nogometaši NK Maribor zadnjič proslavljali naslov slovenskega prvaka (2015), je imel prste vmes tudi Volaš (v zgornji vrsti desno).
"Zelo sem vesel, da sem dal Mariboru to, čeprav mi nekateri niso vračali ljubezni. Tudi na Koper imam lepe spomine. Tam je moj dom, a je obdobje, ki sem ga preživel v Mariboru, res nekaj posebnega. Tu sem se najlepše počutil. Imeli smo krasno moštvo. Čeprav smo osvajali naslove drugega za drugim, nismo bili nikoli nasičeni. Rad zmagujem, rad sem prvak. Tisti, ki bi bil zasičen z lovorikami, nima kaj delati v nogometu, saj nima zmagovalne mentalitete."
Vsi delodajalci Daliborja Volaša v članski konkurenci:
2005–2007 Koper
2006–2007 Bonifika (posoja)
2007–2010 Maribor
2009–2010 Nafta Lendava (posoja)
2011–2012 Šerif Tiraspol (Moldavija)
2011–2012 Maribor (posoja)
2012–2013 Mordovia Saransk (Rusija)
2013–2014 Debrecen (Madžarska)
2015 Maribor
2016 Pahang (Malezija)
2016 Partizani Tirana (Albanija)
2016 Celje
Zlatko Zahović ni Ankarančanu ponudil toliko priložnosti, kot bi si jo izkušeni napadalec želel. Ko je zapustil Ljudski vrt, brez fanfar in stran od medijskega pompa, se je javnost spraševala, zakaj je čez noč izpadel iz kroga prvega moštva. Kot še nekateri pred njim, ki so se pozneje prerodili v drugih klubih in nakazali, da poteze prvega kadrovika kluba Zlatka Zahovića niso bile vselej bile posrečene.
"Nekaterih stvari se ne da spremeniti, a to je za mano. To moram pozabiti in iti naprej. Pokazal sem, da znam in da bi si zaslužil priložnost, a so se pač tako odločili. Še sam ne vem, zakaj. To je bila odločitev posameznika, ki to vodi v Mariboru," je pokazal s prstom na Zahovića, s katerim, odkar je oblekel celjski dres, ni bil v stiku. In verjetno tudi ne bo.
Ne bi se vrnil v Maribor
V Maribor se verjetno ne bo več vrnil. "Vesel sem, da je Črnicu in Trajkovskemu uspelo drugje. Morda pa sta potrebovala ravno nekaj drugega. Ali pa Cvijanović (njegov zdajšnji soigralec pri Celju, op. p.). Tudi on je dal veliko Mariboru, navijači ga imajo radi, a je profesionalec in je šel kar uspešno čez to," je omenil nekatere nogometaše, ki so v zadnjih sezonah v Mariboru padli na stranski tir.
Tako kot Makedonec Agim Ibraimi, ki je po aferi z Zahovićevimi SMS-sporočili zapustil Štajersko, Volaš pa se je javno postavil na njegovo stran. Je po vsem tem sploh še mogoče, da bi se kdaj vrnil v Maribor? "Nikoli ne veš, kaj bo jutri, a kakor kaže trenutno, prej ne kot da. Izkušnje so pregrenke."
Ne razmišlja o reprezentanci, ampak o Domžalah
Razočarani Volaš po dvoboju med Slovenijo in Škotsko (1:1) v Kopru. V karieri je doživel še nekaj razočaranj. Eno večjih je bilo leta 2012, ko je bil pri Mariboru v odlični formi, selektor Slaviša Stojanović pa ga je vpoklical v reprezentanco za prijateljsko tekmo s Škotsko. Igrali so jo na Bonifiki, vse je bilo kot na pladnju za praznični trenutek, o katerem je sanjal vso mladost. V drugem delu se je že ogreval, a ni vstopil v igro.
"Ni bilo prijetno," je še danes potrt, ko se spomni na tekmo z Otočani, s katerimi bo Katančeva četa vstopila v leto 2017. Čeprav je z dobrimi predstavami dvignil tudi zanimanje selektorja Srečka Katanca, o tem, da bi zaigral za reprezentanco, ne razmišlja.
"Bolj me zanima, kako bomo delovali v soboto," je povsem v celjskem klubskem filmu. Konec tedna je pred njimi gostovanje, eno najtežjih, kar jih je mogoče v tem trenutku, saj odhajajo v Domžale, kjer jih čaka najbolj razigrani napad prve lige.
Nič več salutiranja
Po zadetkih je salutiral le pri vijolicah. Ko je kot po tekočem traku zabijal za NK Maribor, se je odločil za posebno proslavljanje zadetkov. Vsakič, ko je zatresel mrežo, je z rokami nakazal vojaški pozdrav, navijači pa so ga takoj preimenovali v generala.
"To je nastalo spontano na tekmi med Mariborom in Videotonom leta 2010. Še zdaj ne znam razložiti, zakaj. Nima kakšnega globljega pomena," se spominja Primorec, ki je večkrat zaigral za mlado reprezentanco do 21 let, v članski pa ni dočakal krstnega nastopa.
Ko je zapustil Maribor, to se je zgodilo dvakrat, in se podal v tujino, je opustil generalski vložek, ki je postal njegov prepoznavni znak na sončni strani Alp. "V tujini ga ne uporabljam. V bistvu sem ga le enkrat v Debrecenu," je zaupal in priznal, da so ga soigralci pogledali nekoliko začudeno.
Najlepši zadetki 17. kroga Prve lige Telekom Slovenije:
2