Ponedeljek, 18. 4. 2016, 6.00
7 let, 1 mesec
Najbolj žalostna sobota v zgodovini evropskega velikana
Slutilo se je že dlje časa, v soboto pa postalo še uradno. Aston Villa, angleški nogometni klub z bogato zgodovino, v kateri se lahko pohvali tudi z evropskim naslovom, je izpadel iz premier league. Mesto Birmingham bo kmalu ostalo brez prvovrstnih nogometnih spektaklov.
V soboto so po licih navijačev Aston Ville, ki jih ni malo, saj je to klub z veliko tradicijo in odmevnimi uspehi, tekle debele solze. Jezni so na upravo, ki po njihovem mnenju ni storila dovolj, da bi preprečila izpad. Pripetil se je v najbolj nerodnem in neprimernem obdobju, saj bodo udeleženci angleškega prvenstva, dobro znane premier league, prihodnjo sezono deležni mastnih zaslužkov, ki jim jih bo zagotavljala najnovejša pogodba o televizijskih pravicah.
Cedila se bosta med in mleko, saj bo zadnjeuvrščeni klub v žep pospravil vsaj 125 milijonov evrov, angleški prvak pa bo bogatejši za slabih 200. Najboljši angleški klubi bodo v prihodnji sezoni vse prej kot revni, zato sta žalost in razočaranje privržencev levov z Villa Parka še toliko večja.
Le še šesterica neranljivih na Otoku
Aston Villa bo prvič, odkar nastopa v premier league, zapustila elito. Angleško prvenstvo se je leta 1992 prelevilo v premier league, ta pa je s svojimi čari kmalu zaslovela po svetu in postala ena najbolj občudovanih in priljubljenih nogometnih lig. Ljubitelje nogometa navdušuje 24 let, v tem obdobju pa se je vseskozi za točke potegovalo le sedem klubov. To so poleg Aston Ville še Arsenal, Chelsea, Everton, Liverpool, Manchester United in Tottenham, če jih naštejemo po abecednem vrstnem redu. Vsi preostali so v zadnji četrtini stoletja imeli (večkrat) opravka z nižjimi ligami.
Navijače Aston Ville, sedemkratnega angleškega prvaka, skrbi prihodnost kluba z bogato zgodovino.
V prihodnji sezoni bo nastopanje v tekmovanju, ki ne premore blišča in medijske moči premier league, izkusila tudi Aston Villa.
Leta 1982 na evropskem prestolu
Otoški nogomet je nanjo zelo ponosen. Anglija se lahko pohvali s petimi klubi, ki so postali evropski prvaki. Eden izmed njih je prav Villa, ki je pred 34 leti v finalu pokala državnih prvakov pod vodstvom Rona Saundersa premagala Bayern München (1:0) in si podjarmila Evropo. Za piko na i je v naslednji sezoni v evropskem superpokalu odpravila še Barcelono in popestrila zbirko osvojenih evropskih lovorik.
Domače je v prejšnjem stoletju osvajala kot za stavo. Še danes spada med pet najbolj trofejnih angleških klubov. V svojih vitrinah ima sedem naslovov angleških prvakov in zmagovalcev pokala FA, petkrat je osvojila ligaški pokal. Angleško prvenstvo je nazadnje osvojila pred 35 leti, v 24-letni zgodovini premier league pa se ji je najbolje godilo prav na začetku, ko je v krstni sezoni (1992) zaostala le za Manchester Unitedom in zasedla drugo mesto. Zadnjo lovoriko je osvojila leta 1996, ko je bila najboljša v angleškem ligaškem pokalu.
Črna sobota v mestu, ponosnem na Black Sabbath
Usoda je hotela, da je v soboto, ko je iskala še zadnjo teoretično možnost za čudežno rešitev, izgubila prav proti rdečim vragom. Na Old Traffordu je ostala praznih rok (0:1) in s porazno statistiko (v 34 krogih je zmagala le trikrat!) tako zaostala za sosedi na razpredelnici, da je uradno izpadla že štiri kroge pred koncem. Žalostni dogodek je tako nastopil v soboto. Na črno soboto, kot bi se lahko z imenom svoje skupine izrazili člani znamenite glasbene skupine Black Sabbath, pri kateri je svojčas prepeval Ozzy Osbourne. Doma so prav iz Birminghama.
Aston Villa je po porazu na Old Traffordu ostala brez vseh možnosti za obstanek v elitni druščini.
Sezona, polna trpljenja in menjav trenerjev, se je tako razpletla na način, ki je močno zabolel številčno vojsko navijačev. Birmingham, kjer je doma Aston Villa, z okoliškimi mesti šteje skoraj štiri milijone prebivalcev, a bo v prihodnji sezoni ostal prikrajšan za nogometne spektakle, na katerih bodo nastopili najboljši angleški klubi.
Obstaja minimalna možnost, da bi iz drugoligaškega tekmovanja (championship) med najboljše napredoval Birmingham City, a štiri kroge pred koncem zaseda šele deveto mesto, za šestim (Sheffield Wednesday), ki še pelje v dodatne kvalifikacije za preboj v premier league, pa zaostaja visokih deset točk. Tako bo najverjetneje ostalo pri tem, da bo mesto Birmingham v prihodnji sezoni spremljalo napeta sosedska obračuna v championshipu. Aston Villa je nazadnje v drugi ligi nastopala v sezoni 1987/88, a se nato ekspresno vrnila med najboljše.
Navijači nočejo več gledati Američana
Lastnik kluba, Američan Randy Lerner (lastnik NFL-moštva Cleveland Browns), že dolgo ni priljubljen med navijači Aston Ville. Dvoboje si redkokdaj ogleda v živo, časi, ko je veliko investiral v prihod okrepitev, pa so že minili. Pred desetletjem je še rad kupil kakšnega odmevnega novinca in se zelo pogosto uvrščal na mesta, ki so zagotavljala nastop v Evropi, po sporu s trenerjem Martinom O'Neillom (2010), ki je zapustil ekipo le pet dni pred začetkom sezone, pa se je začelo najtežje obdobje v moderni zgodovini kluba.
Nezadovoljstvo s predstavami Aston Ville v Birminghamu, drugem največjem angleškem mestu, je ogromno.
Večmilijonsko mesto v grofiji West Midlands je trepetalo za usodo svojega kluba. Ko je namesto Severnega Irca O'Neilla prišel Gerard Houllier, je Aston Villa osvojila deveto mesto, ko pa je Francoz zaradi zdravstvenih težav prenehal sodelovati z nekdanjimi evropskimi prvaki, se je začela kalvarija. Ponos Birminghama se je štirikrat zapored za las rešil izpada. Osvojil je 16., 15., 15. in 17. mesto, navijače pa je najbolj razjezil odnos ameriškega lastnika, ki je ob skromnih rezultatih iskal priložnost za dober posel.
Najboljši so odhajali, pravih okrepitev pa od nikoder
Klub je želel prodati za trikrat večji znesek od tistega, s katerim je postal "šef" na Villa Parku, a so slabi dosežki odgnali morebitne kupce. Kopičenje direktorjev, v klubu so kar štirje, močno jezi privržence, ki so po zadnjem porazu v Manchestru ponovno pozvali Lernerja, naj zapusti klub. Trenerske menjave niso prinesle pravega rezultata, klub je v zimskem prestopnem roku "pozabil" na okrepitve in se na neki način že predal usodi. Klub je v zadnjih letih redno prodajal najboljše igralce (Gareth Barry, James Milner, Ashley Young, Stewart Downing, Christian Benteke, Fabian Delph …), nikakor pa jim ni uspelo privabiti posrečenih okrepitev.
Pred 34 leti je Aston Villa v Rotterdamu postala evropski prvak, v prihodnji sezoni pa se bo v championshipu pomerila z Rotherham Unitedom.
Tim Sherwood je lani Aston Villo popeljal do zadnjega velikega dogodka, finala pokala FA, kjer si je privoščil boleč poraz z Arsenalom (0:4). V tej sezoni ga je na trenerskem položaju zamenjal Francoz Remi Garde, ki pa je bil nemočen. Nasledil ga je Eric Black in se kot začasni trener podpisal pod zgodovinski poraz v gledališču sanj, s katerim je Aston Villa končala svoj 24-letni niz nastopanja v premier league. Na zadnjih devetih srečanjih v prvenstvu ni osvojila niti ene točke.
Razočaranje navijačev je bilo ogromno, najbolj pa je bodel v oči transparent, na katerem je pisalo "Od Rotterdama do Rotherhama. Lerner, ven iz kluba!" V nizozemskem pristaniškem mestu je Aston Villa pred 34 leti postala evropski prvak, v Rotherhamu, angleškem mestu z zelo podobnim imenom, pa bo v prihodnji sezoni nastopala v championshipu. Tako nizko je padel nekdanji evropski prvak, ki je v zadnjih sezonah le še bleda senca močne Ville.
Največji uspehi Aston Ville:
Ustanovitev kluba: 21. november 1874
Angleški prvak: 7 (1894, 1896, 1897, 1899, 1900, 1910, 1981)
Zmagovalec pokala FA: 7 (1887, 1895, 1897, 1905, 1913, 1920, 1957)
Zmagovalec angleškega ligaškega pokala: 5 (1961, 1975, 1977, 1994, 1996)
Angleški superpokal: 1 (1981)
Evropski prvak: 1 (1982)
Evropski superpokal: 1 (1982)
Kdo je v sezoni 2015/16 odigral vsaj 15 tekem?
Brad Guzan (ZDA), Micah Richards (Anglija - kapetan), Ciaran Clark (Irska), Joleon Lescott (Anglija), Alan Hutton (Škotska), Easah Suliman (Anglija), Aly Cissokho (Francija), Leandro Bacuna (Curacao), Idrissa Gueye (Senegal), Scott Sinclair (Anglija), Ashley Westwood (Anglija), Jordan Veretout (Francija), Carlos Sanchez (Kolumbija), Carles Gil (Španija), Gabriel Agbonlahor (Anglija), Jordan Ayew (Gana), Rudy Gestede (Benin).