Ponedeljek, 9. 7. 2018, 20.08
6 let, 4 mesece
Pravljična pot 10 koč
To je ena od najlepših pravljičnih poti Slovenije #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,23
1
Pot že v svojem nazivu slavi pravljično dogajanje. Kako le ne bi privabljala malih in velikih planincev: otrok zaradi imena, odraslih zaradi dolžinskih in višinskih izzivov. Pravljična pot 10 koč je postala neizbežen biser Kranjske Gore, kjer v več kot 40 kilometrih obiščete različne koče in si še mimogrede ogledate najlepše naravne znamenitosti. ''Kekca zagotovo srečate, mogoče pa se od kod priklati še Bedanec,'' smeje pripomni Darja Hrovat, ki je z idejo o pravljični poti združila ne samo čudovito pohodniško traso, temveč tudi lastnike planinskih koč. Iz njenih besed sije strast, ki jo vpenja v svoje planinske projekte.
Pot, ki pohodnika popelje skozi najlepše znamenitosti Kranjske Gore, mu ob tem ponudi še kulinariko in avtentični utrip kar desetih planinskih koč, ki se zvrstijo med premagovanjem višinskih kilometrov. Pohodniška trasa vodi skozi najlepše razgledne točke Kranjske Gore, pri tem pa še skozi Kekčevo deželo. Doživetij ne zmanjka.
Pot je povezala lastnike planinskih koč
"Pohodniška pot je aktualna že približno tri sezone," pravi Darja Hrovat, ki se je skupaj s Primožem, sicer lastnikom Mojčine koče na Vitrancu, domislila povezave planinskih koč Kranjske Gore v skupno pohodniško traso, imenovano Pravljična pot 10 koč.
Pot vodi skozi deset planinskih koč in se konča v več kot 40 kilometrih.
Ob tako pravljičnem imenu pohodniške trase se človek kar ne more izogniti misli, da sta uresničitev poti verjetno poganjala prav posebna ideja in navdih. Ste z imenom želeli navdušiti najmlajše pohodnike?
Glavna ideja je vodila predvsem iz tega, da sva si s Primožem želela po tej poti povezati vse planinske koče in jih skleniti v krog, v nekakšno sodelovanje. Nikogar nismo izključili in pri tem smo vsi enakovredni. Tega, da nama je s potjo uspela združitev desetih koč, sva s Primožem res izjemno vesela.
Verjetno je lažje snovati takšne ideje z nekom, ki čuti vaš navdih in je tudi sam vpet v planinski vrvež.
Primož je zelo dejaven, saj je med drugim planinski vodnik. Poln je novih idej in navdiha, zato sva vedela, da bova pri snovanju dobro sodelovala. Je pa res, da bi si včasih želela še večjo ekipo ljudi, ki bi dihali za nova odkritja, da bi nas skupaj gnalo naprej to, kar lahko še naredimo in pokažemo. Težko narediš vse sam.
- Martuljška soteska in spodnji Martuljški slap - Brunarica pri Ingotu
- Ruska kapelica - Koča v Krnici
- Ajdovska deklica - Mihov dom
- Prednje Prisojnikovo okno - Koča na Gozdu
- prelaz Vršič - Tonkina koča
- jezera na Slemenu - Erjavčeva koča
- Tamarski slapovi - Poštarski dom na Vršiču
- izvir Nadiže - Tičarjev dom na Vršiču
- skakalnice v Planici - Planinski dom v Tamarju
- izvir Save, Zelenci - Mojčin dom na Vitrancu
"Ljudje so naravnani tako, da potrebujejo nagrado"
Hrovatova o začetkih snovanja ideje o pravljični poti pravi, da so ob zgibanki za obiskovalce in turiste mislili tudi na najmlajše. "Posebna nagrada in spodbuda so žigi, ki se jih razveselijo najmlajši. Najboljši pokazatelj idej v praksi so namreč ravno družine, ki hodijo po naših poteh."
Vedno je vse stvar navdiha.
Vsaka od desetih koč ima tudi svojo posebno škatlico za štampiljke in ob koncu poti pohodnik tako zbere ravno deset žigov. "Njihovo zbiranje je za najmlajše pohodnike posebna motivacija," je dodala Hrovatova.
Fotografije desetih koč, ki vas bodo pričakale po poti, si oglejte v spodnji galeriji.
Kakšen je obisk Pravljične poti 10 koč? Jo obiskujejo tudi šole in vrtci?
Ne. Žal nam je, da nismo malo bolj spremljali in beležili obiskanosti poti, nismo bili dovolj dejavni, da bi zagotovili še večjo promocijo.
Vidite zato še kje priložnost za izboljšave?
Izboljšali bi se lahko pri kakšnih nagradah za spodbudo tistim, ki bi prehodili vso traso, ker smo ljudje pogosto naravnani tako, da to potrebujemo.
Na poti se pohodnik ne more izogniti številnim naravnim znamenitostim, ki pohodniško pot obogatijo z razgledi in čudesi narave.
Čeprav pot že v imenu obljublja pravljičnost, kar pogosto povezujemo ravno z otroki, pohodnik kmalu vidi, da ni tako. Trasa je namreč dolga več kot 40 kilometrov, zato hitro spoznaš, da ne gre za otroško pravljično traso.
Pohodniki se prilagodijo svojim zmožnostim. Otroci ne prehodijo vse poti, gre namreč za daljšo etapo. Saj veste, otroku največ pomeni to, da opravi del poti in dobi žig v planinski koči. Pot se lahko prehodi v enem dnevu ali pa v več dneh z vmesnimi počitki. Sami pravljičnosti pa se tako ali tako pri nas ne moremo izogniti, saj se jo čuti ves čas.
Če človek hodi po svetu z odprtimi očmi, si želi spremeniti tudi nekaj doma
"Polno idej je v zraku, veliko se snuje," je z žarom dejala Hrovatova. Iz njenih besed človek začuti trdno držo ter strast pri odkrivanju novih poti in biserov, ki bi se še lahko predstavili ljudem.
''Če hodiš po svetu in imaš pri tem odprte oči, vidiš veliko reči, ki so ti všeč. Ko se vrneš domov, o njih razmišljaš in dobiš nove ideje,'' pravi Hrovatova.
"Trenutno je pri meni obdobje z malo stagnacije in mirovanja, ampak se vseeno poraja veliko idej," je pojasnila. "Vedno se sprašujem, kaj še lahko ljudem pokažemo, kaj še imamo in kaj bi lahko še naredili."
Na ljudi se vedno trudiš prenesti najlepše reči.
Vpetost v spreminjanje krajine in snovanje novih poti z namenom, da bi imeli tudi v Sloveniji posebna planinska doživetja, je verjetno vse prej kot lahko. Kolikokrat se počutite omejene?
Dokler nimaš planinske koče, ne razmišljaš o takšnih rečeh. Delaš, na primer, v turistični agenciji in se trudiš obiskovalcem in turistom najbolje predstaviti lepote krajev in pohodniških poti ter zanimivosti in znamenitosti po poti, ampak vsekakor ni enako, ker misliš zgolj na dobro promocijo. Ko imaš svojo planinsko kočo, vidiš stvari drugače in vse se spremeni.
''Slovence je težko združiti. Vedno bo namreč prišlo do kakšnega ''jamranja''. Zato sva bila s Primožem toliko bolj vesela, da sva združila koče in planinsko pot sklenila v krog,'' je povedala Hrovatova.
Pogosto naletite na zaprta vrata?
Da, seveda. Včasih ni posluha. Dejstvo je, da je pri nas zelo veliko prepovedi, vsekakor preveč. Imamo lokalno in občinsko podporo, ampak veliko je spotikanja ob vsem, česar se ne sme. Ko človek hodi po svetu, vidi, da je prepovedi veliko manj. Nekatere naše nas pri snovanju zelo omejujejo. Včasih moramo zato delati tudi po liniji najmanjšega odpora, da naredimo neko novo planinsko pot, ker kakšnih idej preprosto ne moremo uresničiti.
Ljudem ne moreš vsega prepovedati, lahko jih samo usmeriš. Tudi če jim prepoveš, bodo še vedno delali po svoje.
Hrovatova je ob koncu poudarila, da Pravljična pot 10 koč vodi po poteh, ki že obstajajo in so znane. "Nismo smeli vključevati novih poti, na primer lovskih ali kakšnih obstranskih, zato smo to, kar imamo, dodatno povezali v krog z znanimi kočami." Pohodniška trasa, ki je nedvomno največja višinska pravljična pot Slovenije, tako vabi, da obujemo pohodniške čevlje. "Saj veste, najbolj pomembno je to, da otroke starši peljemo na zrak," je še optimistično pristavila Hrovatova.
1