Nedelja, 30. 9. 2018, 16.30
6 let, 2 meseca
Aleš Štefe, oskrbnik naj planinske koče (že tretjič)
Na današnji dan pred šestimi leti je prevzel ključe novega življenjskega poglavja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,39
Oskrbniku Valvasorjevega doma pod Stolom Alešu Štefetu smo danes podelili že tretji naziv za naj planinsko kočo. "Naziv nam pomeni ogromno. Ljudje se vedno znova hodijo k nam na lastne oči prepričat, kako je v koči s takšnim nazivom, in to tudi jasno povedo," poudarja Tržičan, ki je ravno na današnji dan pred šestimi leti prevzel ključe Valvasorjevega doma in začel novo življenjsko poglavje. Ob 18. uri bo praznoval šest let življenja in dela na planinski postojanki.
Glasovi bralcev Siol.net in ljubiteljev gora so bili jasni: z naskokom ste za naj planinsko kočo 2018 ustoličili Valvasorjev dom pod Stolom, ki spada pod okrilje Planinskega društva Radovljica, kamor sodi tudi lanska naj koča Roblekov dom na Begunjščici.
Vajen laskavih lovorik
Priznanja je Aleš Štefe, oskrbnik, ki bo ravno danes zvečer praznoval šesto obletnico oskrbniškega dela, zdaj že dodobra vajen. Priznanje je v imenu planinske postojanke prejel že leta 2014 (ko so izbor izvedli v časniku NeDelo), 2016 in 2018.
Lani ste za naj planinsko kočo izbrali Roblekov dom na Begunjščici:
Za naj visokogorsko planinsko kočo ste izbrali Kočo na Klemenči jami pod Ojstrico
Včeraj smo oskrbniku Koče na Klemenči jami pod Ojstrico podelili plaketo in spominski žig za naj visokogorsko planinsko kočo 2018. Kategorijo koč, ki so težje dostopne in jih je treba oskrbovati z nošnjo, helikopterskim prevozom ali tovorno žičnico, smo na Siol.net in Planinski zvezi Slovenije, naši zvesti partnerici pri projektu, uvedli z letošnjo četrto sezono akcije.
Rado Novak je oskrbnik Koče na Klemenči jami pod Ojstrico, ki ste jo izbrali za naj visokogorsko planinsko kočo. Na fotografiji v družbi mame Betke, ki skrbi za kuhinjo, in Petre, ki drži roko nad strežbo in promocijo koče.
Pred šestimi leti so delo dobro zastavili
Kaj pomeni takšen naziv? "Ogromno. Ljudje se hodijo na lastne oči prepričat, kako je v naj planinski koči, in to tudi jasno povedo. Za takega obiskovalca si moraš, tudi če ni časa, vzeti čas, da dobi občutek, da je prišel nekam, kjer je dobrodošel in kjer si bo nekdo vedno vzel čas ali za nasvet ali pogovor. Očitno smo pred šestimi leti delo dobro zastavili in tako bomo nadaljevali," je obljubil Štefe.
Poudarek kulinariki
Glede na to, da Valvasorjev dom ni klasična planinska koča, ki bi bila v poletni sezoni nedosegljiva z avtom in bi pomenila predvsem končno postojanko, morajo biti stalno na preži in v pogonu, priznava oskrbnik. "Ogromno poudarka namenjamo kulinariki. Če ljudem, ki se tukaj mimo običajno vračajo s Stola, ne ponudimo nekaj posebnega, bodo kosilo raje pojedli v dolini," se zaveda. "Zato imamo na jedilniku vedno več kot deset svežih jedi. Tri ali štiri enolončnice, juhe, štruklje, ajdove krape, pečenice, zelje, žgance …"
Štefe z ekipo stavi na kakovostno in pestro hrano, ki pa mora biti predvsem taka, da spada v planinsko kočo. "Ne želimo postati gostilna, tukaj ne boste našli rib, pic in podobno," zagotavlja. Doslej kompromisa v obliki pic in "dunajcev" s pomfritom še ni sklepal, čeprav za zaključene družbe pripravijo tudi kaj drugačnega kot klasično planinsko hrano,pa niti tega ne namerava. "Vso hrano pripravimo tukaj, vključno s kruhom in testom za štruklje, po katerih je pri nas največ povpraševanja. Vse sestavine kupujemo pri lokalnih kmetih."
Nov žig bo obiskovalce spominjal na laskavi naziv Naj planinska koča.
"Želimo ostati planinska postojanka," doda oskrbnik, ki je ravno na današnji dan pred šestimi leti zagrizel v delo, ki ga z zanosom opravlja še danes.
Iz vloge obiskovalca do oskrbnika
"Ko sem začel oskrbniško delo, sem to začel predvsem kot obiskovalec drugih planinskih koč. Nikoli prej nisem delal ne v kuhinji ne za šankom, danes počnem oboje. Spomnim se trenutka, ko sem pred šestimi leti ostal sam sredi jedilnice in si mislil, kaj pa zdaj, a kar začel boš? No, in sem."
Še zdaj se uči. Tisto, kar mu je všeč drugod, skuša prenesti na Valvasorja. "Vedno mi je bilo všeč, ko je zvečer v kočah kdo igral kitaro ali harmoniko, no tega pri nas žal še ni, razen kadar so pri nas skupine. Dejstvo je, da nismo takšne vrste planinska koča, kamor bi se ljudje zvečer povzpeli, prespali in zjutraj nadaljevali pot, ampak so pri nas gostje predvsem podnevi, medtem ko so večeri bolj mirni."
Koča je odprta vseh 365 dni v letu, v pravo planinsko kočo pa se dom prelevi pozimi, ko ni dostopen z avtom, cesta pa se prelevi v smučišče ali sankališče. Takrat vso robo do koče pretovorijo peš, v veliko pomoč so Štefetu ti. Ljubitelji Valvasorja, dnevni obiskovalci, ki iz oskrbnikovega avta, ki kar odklenjen ostaja v dolini, prevzamejo robo in jo prinesejo do koče.
Utrinki s podelitve plakete za naj planinsko kočo 2018:
Leopold Pogačar, župan občine Završnica, kamor spada Valvasorjev dom, je povedal, da se je Završnica tudi po zaslugi Valvasorjevega doma znašla na turističnem zemljevidu. "V občini živi 4.700 prebivalcev, samo v mesecu avgustu pa smo ustvarili 4.050 prenočitev. Velik delež je prispeval ravno Valvasorjev dom pod Stolom," je opozoril na dober turistični izplen. Dom je že dve leti prisoten na spletni strani Booking.com, kar v občino Završnica pripelje vedno več tujih obiskovalcev.
Valentin Rezar, predsednik PD Radovljica, ki se samo v zadnjih treh letih lahko pohvali s tremi nazivi naj koča. Lani je slavil Roblekov dom na Begunjščici.
Plaketo sta Štefetu podelila Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, in Vesna Hrast iz Siol.net.
Svečanosti se je udeležil tudi novinar Tone Fornezzi Tof, pobudnik akcije Očistimo naše gore, ki je v okviru pobude V visokogorje s čeladami trem pohodnikom podelil planinske čelade. V zadnjih letih so poškodbe glave ena od najbolj pogostih poškodb v visokogorju.
Z današnjo podelitvijo je akcija naj planinska koča 2018 končana. Se vidimo prihodnje leto!
Preberite še:
