SiolNET. Sportal Naj planinska koča
4,51

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Tri smrtne žrtve v samo 17 dneh

"Včasih so pozimi v gore hodili samo alpinisti, danes pa hodi že vsak" #video

4,51

termometer

reševanje
Slovenske gore so v samo 17 dneh zahtevale že tri smrtne žrtve. Foto: Siol.net

Včeraj se je na območju Ojstrice v Logarski dolini zgodila že tretja smrtna nesreča v gorah v tem letu. Jani Bele, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije, je prepričan, da je za rast števila smrti v gorah kriv razmah planinarjenja skozi vse leto. "Včasih so pozimi v gore hodili izkušeni alpinisti, danes pa v gore lazi že vsak. Poglejte samo fotografije na Facebooku," je opozoril prvi mož GRZS. S prstom je pokazal tudi na planince, ki na pomoč kličejo iz napačnih razlogov. Ne zato, ker bi bili poškodovani, ampak zato, ker so se znašli na terenu, ki mu niso kos ali zanj niso primerno opremljeni.

Slovenske gore so v 17 dneh zahtevale že tri smrtne žrtve. Prva nesreča s smrtnim izidom se je zgodila že 3. januarja, ko je planinka zdrsnila z razgledne točke na Babjem zobu. O drugi smo poročali 12. januarja, ko je planinec zdrsnil v globel na strani planine Razor med Žabijskim kukom in Voglom in umrl, tretja pa se je zgodila včeraj, ko se je na Ojstrici odvijala prava tragedija.

reševanje Foto: Siol.net

Devetinšestdesetletni planinec je pri spuščanju po uhojeni poti od Male Ojstrice v smeri Korošice zdrsnil v snegu, z njim pa še planinka, ki mu je poskušala pomagati. Sami se je uspelo ujeti s cepinom, nesrečnik pa je zdrsnil še 50 metrov v globel, kjer je umrl zaradi posledic poškodbe.

Danes pozimi v gore lazi že vsak, opozarja Jani Bele, prvi mož Gorske reševalne zveze Slovenije. Danes pozimi v gore lazi že vsak, opozarja Jani Bele, prvi mož Gorske reševalne zveze Slovenije. Foto: Ana Kovač

"Včasih so pozimi v gore hodili samo alpinisti, danes po hribih leze že vsak"

Prvi mož Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Jani Bele meni, da je za rast nesreč kriv povečan obisk gora tudi v zimskem času.

"V gorah je trenutno toliko ljudi kot poleti. To je noro!" je osupel Bele. "Včasih je veljalo, da so pozimi v gore hodili samo izkušeni alpinisti, ki so imeli za sabo proces izobraževanja v okviru alpinistične šole, danes pa že kar vsak leze po hribih. Bodisi gre za vzpone na dvatisočake bodisi za plezanje v raznih grapah, kjer opažamo nepretrgane kolone ljudi. Res noro in to vidimo tudi pri nesrečah. Letos smo posredovali že 30-krat, od tega smo imeli tri smrtne žrtve."

Slovenske gore terjale novo žrtev. Novinar: Denis Malačič. Video: Planet.


Kolesarji Kredarica Sportal Neobičajni prizori na Kredarici: kamera ujela kolesarje! #foto

"Naša opozorila so kot bob ob steno"

Na vprašanje, ali je več ljudi v gorah tudi zato, ker prava zima še ni pokazala zob in precenjujejo razmere, Bele pravi, da delno to drži, saj blaga zima ustvarja napačen vtis, v primeru prave zime pa bi gore preplavili še turni smučarji.

"Razmah planinstva je neverjeten. Že dan po sneženju so vse poti na vrhove zgažene. Ob tem opažamo, da so vsa naša opozorila, opozorila policije in Planinske zveze Slovenije kot bob ob steno. Nič ne zaležejo.

Pri zdrsu na snežni podlagi vam lahko pomaga edino cepin, pohodniške palice so povsem odveč. Pri zdrsu na snežni podlagi vam lahko pomaga edino cepin, pohodniške palice so povsem odveč. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Ko se sprehodim po Facebooku, je ta poln slik z vrhov in ljudi z neprimerno opremo. Včasih je zimski vzpon na dvatisočak veljal za alpinistični vzpon, danes pa se ga loteva že vsak.

Kar zgrozim se, ko vidim, da polovica ljudi na take vrhove hodi s pohodnimi palicami in derezicami (te so primerne samo do gozdne meje), namesto da bi uporabljali cepin in 12-zobe dereze."

V sredogorje ali visokogorje se nikar ne podajajte brez derez. Dereze (na levi strani) niso enake derezicam, opozarja Matjaž Šerkezi iz Planinske zveze Slovenije. Te so primerne zgolj za sprehod po pločniku ali ravnini, nikakor pa ne za hojo v sredogorju ali visokogorju. Dereze vedno uporabljamo v kombinaciji s cepinom, ne s pohodniškimi palicami. V sredogorje ali visokogorje se nikar ne podajajte brez derez. Dereze (na levi strani) niso enake derezicam, opozarja Matjaž Šerkezi iz Planinske zveze Slovenije. Te so primerne zgolj za sprehod po pločniku ali ravnini, nikakor pa ne za hojo v sredogorju ali visokogorju. Dereze vedno uporabljamo v kombinaciji s cepinom, ne s pohodniškimi palicami. Foto: Manca Ogrin

Dereze so lahko kot potujoča orožarna, če jih ne znate uporabljati

Bele še opozarja, da tudi če so planinci pravilno opremljeni, nič ne pomaga, če opreme ne znajo uporabljati.

"Z 12-zobimi derezami ste kot potujoča orožarna, zato je še kako pomembno, da jih znate uporabljati in da se z njimi ne spotikate že na ravni podlagi," je bil slikovit Bele. "Cepin, dereze in znanje, to so predpogoji za zimski obisk gora," je poudaril.

Obvezen obisk delavnice varnega gibanja v zasneženih gorah

Vsem, ki si želijo tudi pozimi zahajati v gore, Bele predlaga obisk ene ali dveh delavnic varnega gibanja v zasneženih gorah, ki jih organizira skoraj vsaka gorskoreševalna postaja, s tem se ukvarjajo tudi nekatera zasebna podjetja.

"To je zelo pomemben način izobraževanja in nabiranja izkušenj, a vprašanje je, kako vanjo zajeti vso to množico ljudi, ki zahaja v gore. To bo trajalo še kar nekaj časa. Za to, da smo planince v poletni sezoni spravili na neko določeno raven, smo potrebovali deset let, predvidevam, da bomo za zimsko sezono potrebovali od deset do 15 let."

dereze cepin sneg gore Foto: Žiga Zupan/ Sportida

Če je poleti največ nesreč med tujimi planinci (Bele pravi, da so slovenski precej dobro opremljeni in ozaveščeni), je pozimi tehtnica skoraj izključno na strani slovenskih planincev.  

Vedno več je tudi intervencij, ko planinci kličejo na pomoč, tudi če niso poškodovani, so se pa zaplezali na terenu, ki ga niso obvladali, niti niso bili zanj primerno opremljeni. Kranjskogorski reševalci so v zadnjih dneh zaradi takih klicev posredovali kar trikrat. Več o tem lahko izveste danes ob 17.55 v oddaji Planet 18 na Planet TV.

Kako ravnati v primeru nesreče?

Na spletni strani Gorske reševalne zveze Slovenije svetujejo, da ob nesrečah v gorah pravočasno pokličite pomoč.

Najprej zavarujete sebe pred morebitnimi nevarnostmi in nadaljnjimi poškodbami, ostanite mirni ter ocenite položaj.

V okviru svojih znanj nudite prvo pomoč in pokličite na pomoč (112).

Ob klicu se predstavite in opišite, kaj se je zgodilo, kdaj in kje (najbolje je navesti GPS-koordinate, ki jih dobite na svojem telefonu), lahko pa opišete mesto nesreče, sporočite, koliko je poškodovanih in kakšne so poškodbe.

Na 112 lahko pošljete tudi SMS-sporočilo: "Potrebujem pomoč, pokličite nazaj."

Preberite še:

heliskiing albanija Sportal Na lastni koži je doživel, kako resno je, ko se sproži plaz, danes o tem ozavešča druge #intervju

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 167
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin