Sreda, 20. 10. 2021, 18.30
3 leta, 1 mesec
Problematika požarov v planinskih kočah
Ko zagori v mansardi planinske koče. K sreči samo za vajo. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,97
V slovenskih gorah so v zadnjih štirih letih pogorele tri planinske koče in en gostinski objekt. Kako se s preventivnimi ukrepi izogniti ponovitvi takega scenarija in zakaj so požari v planinskih kočah tako uničujoči in usodni?
Na današnji dan leta 2017 je v celoti pogorel Kocbekov dom na Korošici. Požar je zakrivila Poljakinja, ki je v zimski sobi (koča je bila takrat že zaprta) želela pogreti vodo, po pomoti pa pristavila petrolej, ki se je nahajal v bližnji plastenki.
Po tistem sta v slovenskih gorah zgoreli še dve planinski koči, Frischaufov dom na Okrešlju in Mozirska koča na Golteh, aprila letos so ognjeni zublji uničili še gostinski objekt na Osankarici. Ob tem so se globoko zamislili vsi, ki jim je mar za sobivanje ljudi v gorah.
Oktobra 2017 so ognjeni zublji uničili Kocbekov dom na Korošici.
Ko zagori v mansardi planinske koče
V ta namen so gorenjski gasilci prejšnji konec tedna izvedli obsežno gasilsko vajo, v kateri so si prizadevali ukrotiti namišljeni požar, ki je zaradi vžiga saj v dimniku nenadoma izbruhnil v stropu mansarde Doma pod Storžičem v sobi s skupnimi ležišči in se razširil na bližnji gozd. Scenarij, ki je v planinskih postojankah zelo verjeten.
S prikazno vajo, ki sta jo na pobudo organizatorjev akcije Očistimo naše gore Zavarovalnice Triglav organizirali Gasilska in Planinska zveza Slovenije, so želeli opozoriti na pomen požarne varnosti v planinskih kočah.
Fotogalerija s požarne vaje (foto: Ana Kovač)
Otežen dostop, prepozno odkrivanje požara, omejenost vodnih virove
Požari v planinskih kočah so namreč zelo specifični in za gasilce predstavljajo velik izziv. Spekter morebitnih težav je namreč res širok. Od tega, da požar v planinski koči običajno odkrijemo prepozno, ko ni ničesar več moč rešiti (vsaj tako je bilo v primeru prej omenjenih požarov), do otežene dostopnosti in oddaljenosti planinskih postojank, še posebej, če so te v visokogorju, pa tudi omejenosti s količino gasilne vode in lesenih materialov, ki gorijo še hitreje.
Da bi se požaru izognili, je v prvi vrsti ključna preventiva, je po uspešno izvedeni gasilski vaji opozoril Darko Muhič, namestnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije.
V planinskih objektih je dodatno treba poskrbeti za vgradnjo požarno manj nevarnih električnih in drugih naprav, jih redno vzdrževati in nadzorovati. Ob kuriščih ali delih stavb, kjer se uporablja odprti ogenj, morajo biti vgrajeni negorljivi materiali, dimnike pa je treba sanirati in redno čistiti.
Gasilci se pri gašenju požara v planinskih kočah soočajo s številnimi težavami. Od oteženega dostopa, omejene količine gasilne vode ...
Požarne problematike in dejstva, da je preventiva bolj učinkovita kot požarna kurativa, se zavedajo tudi pri Planinski zvezi Slovenije.
V ta namen so že izvedli določene aktivnosti, kot so vključitev požarne varnosti v usposabljanje oskrbnikov in gospodarjev planinskih koč.
Skupaj z akcijo Očistimo naše gore Zavarovalnice Triglav so sodelovali pri opremljanju koč s samodejnimi gasilnimi ampulami in vložili pobudo za vključitev ukrepov požarne varnosti med upravičene stroške razpisa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za planinske koče, je ukrepe nanizal generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Damjan Omerzu in naštel nekaj preventivnih navodil, s katerimi se lahko izognemo ponovitvi uničujočih požarnih scenarijev.
- V prostorih planinske koče ne kadimo in ne uporabljamo odprtega ognja. Prepovedano je tudi kuhanje v spalnicah.
- V primeru požara je pomembno, da ostanemo mirni.
- Če nismo v nevarnosti, poskušamo omejiti oziroma pogasiti požar z razpoložljivimi sredstvi, kot so voda, odeja, pokrovka ipd., ali z gasilnikom.
- Če požara ne moremo pogasiti sami, se čim prej umaknemo na varno.
- O požaru takoj obvestimo gasilce na številko 112 in sporočimo, kdo kliče, kje gori, kaj gori, kakšen je obseg požara, ali so ogroženi ljudje in živali.
V požarni vaji je sodelovalo 85 gasilk in gasilcev iz vseh devetih Prostovoljnih gasilskih društev (PGD) v GZ Tržič, dveh PGD iz GZ Naklo, po enega PGD iz GZ Radovljica in GZ Mestne občine Kranj ter Gasilska reševalna služba Kranj z avtocisterno. Pred vajo je bil na Domu pod Storžičem (PD Tržič) posvet za gospodarje o požarni varnosti v planinskih kočah.
Vse več koč opremljenih s protipožarnimi ampulami
Pobudo za organizacijo gasilske vaje je ob 12. sezoni akcije Očistimo naše gore podala Zavarovalnica Triglav, kjer so se močno angažirali na področju požarne varnosti.
V dveh sezonah so s samodejnimi gasilskimi ampulami ali samodejnimi gasilniki, ki pogasijo začetne požare in predstavljajo dobrodošlo dodatno zaščito v prvih, najpomembnejših minutah soočanja s požarom, opremili že več kot 80 planinskih koč, je po koncu požarne vaje povedala Mihaela Perčič, direktorica Območne enote Kranj v Zavarovalnici Triglav.
Vajo so si ogledali tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije Zavarovalnice Triglav in Gasilske zveze Slovenije. Od leve proti desni: Dušan Prašnikar in Damjan Omerzu s PZS, Mihaela Perčič iz Zavarovalnice Triglav in Tomaž Vilfan ter Darko Muhič z GZS.
Primer protipožarne ampule v Domu pod Storžičem.
Ena od teh protipožarnih ampul je bila nameščena tudi v prostoru planinskega doma, v katerem je potekala novinarska konferenca. Natančneje nad pečjo.
Kje so ključne točke?
Pomembno je, poudarjajo strokovnjaki za požarno varnost, da so ampule nameščene na kritičnih točkah oziroma mestih, kjer je največja verjetnost, da bi lahko izbruhnil požar.
To pomeni nad električnimi omaricami, nad pečmi centralne kurjave, nad štedilniki v kuhinji, v večjih plovilih, pa nad strojnico motorja. Ampula deluje tako, da se sproži, ko temperatura tekočine v njej preseže 90 stopinj Celzija. Takrat se plini v njeni notranjosti tako razširijo, da steklo ampule popusti, gasilna tekočina pa se sprosti.
Tekočina gasi na tri načine: tako, da odvzame toploto in kisik, pri tem pa ustvari film na goreči snovi, ki preprečuje ponoven vžig. Če je ampula nameščena na višini dveh metrov, ob sprožitvi pogasi površino dveh kvadratnih metrov.
Raziskave kažejo, da se v primeru, da požar pogasimo v prvih sedmih minutah, lahko izognemo požarni katastrofi.
Preberite še:
