Ponedeljek, 28. 10. 2019, 12.55
5 let, 1 mesec
Gojko Zalokar prihodnje leto na maratonu kot tekač
Napočil je trenutek: prvi mož ljubljanskega maratona predaja štafetno palico
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,12
4
Direktor ljubljanskega maratona Gojko Zalokar se je odločil za predajo štafetne palice naslednikom.
"24. Ljubljanski maraton si bom zapomnil po tem, da je bil to zaključek moje dejavnosti na maratonu. Prihodnje leto se ga bom udeležil kot tekač," napoveduje 70-letni Gojko Zalokar, direktor Timinga Ljubljana in Volkswagen Ljubljanskega maratona, ki je pri organizaciji največje tekaške prireditve pri nas pustil velik pečat. "Mislim, da je čas, da funkcije in znanje predamo naprej," pravi.
Ste ljubljanski maraton še zadnjič doživeli kot direktor maratona?
Mislim, da sem ga, kaj bo prinesla prihodnost, pa težko napovem. Mislim, da je funkcije in znanje treba predajati naprej.
Maraton bo prihodnje leto praznoval 25 let. Se obetajo kakšne programske spremembe? Novi državni prvak v maratonu Primož Kobe je izrazil željo, da bi tek na deset kilometrov prestavili na soboto, polmaraton in maraton pa na zgodnejšo nedeljsko uro. Podobno ste tudi vi razmišljali že pred leti.
Prihodnji, torej 25. ljubljanski maraton bo prelomnica, tudi zato, ker se je zamenjal predsednik organizacijskega odbora (vlogo Andreja Razdriha je prevzel Danilo Ferjančič, generalni direktor podjetja Porsche Slovenija, op. a.).
Stara ekipa se počasi poslavlja, ideje in posle pa počasi predaja mlajšim.
V katero smer se bo maraton obrnil, še ne vemo, ali bo to posel, ali bo to šport, ali bodo metode dela drugačne, težko rečem. Odvisno od naših zanamcev, od tega, kako bodo zapeljali projekt.
Absolutno ne bo tako, kot je bilo, upam pa, da bo šlo naprej tako, kot si želimo, torej da bi to še vedno bil srčni maraton, da ne bi bil podvržen kapitalu, da bi bil športen, da bi imel vzgojne komponente, da bil nekaj več.
Zato tako veliko vlagamo v športne programe mlajših, od Lumpijev do šol. Šolski program je idealna priložnost za razvoj, za prehod med generacijami. Šola je tista, ki mora bistveno več storiti na vzgojnem področju, in to smo glede na udeležbo na neki način že dosegli (na osnovnošolske in srednješolske teke je bilo prijavljenih 6.422 tekačev, Lumpi tek je privabil več kot 1.700 malčkov, op. a.). To je edina šolska tekaška prireditev v tako velikem obsegu.
Potem že na 25. izvedbi vidite naslednika, ki bo prevzel vašo vlogo?
Da. Če bo moje delo prevzela Barbara Železnik (Železnikova je članica organizacijske ekipe že od 3. izvedbe ljubljanskega maratona, op. a.), bo šlo naprej v našo smer, če kdo drug, težko napovem. Tudi nov predsednik organizacijskega odbora zelo dobro razume naše delo, čeprav prihaja iz povsem drugačnega posla.
Druga plat je vrhunska atletika, ki mora prav tako biti del takšne prireditve, veliko dela pa nas čaka še na področju marketinga, pridobivanja sredstev, tudi gospodarstvo mora čutiti učinke maratona. Treba je ugotoviti, koliko denarja pri nas pustijo tekmovalci, kolikšen del dobijo hotelirji, gostinci, tega trenutno ne znamo oceniti.
Zalokar v Barbari Železnik vidi pravo naslednico.
Mislim, da maraton raste, ker ljudje čutijo, da nismo tu zato, da jemljemo njihov denar, ampak jim veliko tudi ponujamo. Ne v majicah in torbah, ampak celotni prireditvi.
Letos je bilo kar nekaj govora o zvišanju štartnine (v prvem prijavnem roku za pet evrov), k pa je kljub temu še vedno med najugodnejšimi. Kaj se je s tem spremenilo?
Maraton smo vedno organizirali s pozitivno ničlo, nikoli z minusom. Če smo dobili kaj več, smo ta denar vrnili v tekmovanje, v njegovo promocijo, ogromno denarja smo vložili v tujino, pa čeprav ljubljanski maraton pripravljamo predvsem za Slovence. Denar nikoli ni šel v naše žepe.
Pomembno se nam zdi tudi to, da tekači na naš maraton pridejo pripravljeni, da se torej vse leto pripravljajo nanj, in razdaljo z lahkoto pretečejo, ne samo zato, da se pohvalijo s tem, da so tekli na maratonu. V okviru projekta priprave na ljubljanski maraton se že zdaj 300 udeležencev pripravlja na to, da pridejo pripravljeni na ljubljanski maraton, udeležujejo pa se tudi drugih maratonov.
Aprila letos ste na račun dobrega dela v preteklosti dobili zlati znak Svetovne atletske zveze, ki si ga je treba vsako leto znova zaslužiti.
Da, kriteriji so zahtevni in vsako leto jih je treba dopolnjevati. Za zdaj nam predstavlja strošek, računamo pa, da bomo na njegov račun v nekaj letih dobili več tekmovalcev iz tujine, več promocije in več zanimanja za Ljubljano. Vse to gre z roko v roki. Tudi tekaški turizem.
V Sloveniji žal nimamo več turističnih agencij z izpostavami po svetu, ki bi tuje tekače privabljale, da bi prišli v Ljubljano. Ne zaradi tega, ampak specifičnosti tega maratona.
Nekaj smo že poskušali v Italiji in Skandinaviji in prepričan sem, da se bo prej ko slej to obrestovalo. Za zdaj je vložek bistveno večji, kot je izplena. Nimamo pa mehanizma, ki bi dal podatke o tem, koliko je ljubljanski maraton pridobil na račun zlatega znaka.
Proračun maratona je 1,4 milijona evrov, a za zdaj še ni dosežen. "Težava" je, ker je spet padel rekord, te nagrade med 50 in 60 tisoč evri pa v proračunu nismo predvideli. Kljub vsemu sem prepričan, da minusa ne bo.
Po čem si boste zapomnili letošnji ljubljanski maraton?
Po tem, da je bil to zaključek moje dejavnosti na maratonu. Prihodnje leto se ga bom udeležil kot tekač. Štafetno palico predajam Barbari, ki je edina ve, kako naše delo že zdaj peljati naprej. Sam ji bom pri tem z veseljem pomagal.
Omenili ste, da boste prihodnje leto na maratonu v vlogi tekača. Kakšno razdaljo imate v mislih?
Pripravljal se bom na 42 kilometrov, kaj mi bo na koncu uspelo, pa je drugo vprašanje. Že novembra se bom priključil pripravam.
Ali bom pri svojih 70 letih sposoben takšnega zalogaja, ali bom zdrav, tega ne vem. Če ne bom, bom poskusil preteči mali maraton, če mi tudi to ne uspe, pa se bom udeležil teka na deset kilometrov. Če ne bom mogel teči, bom razdaljo prehodil.
4