Za košarkarji se ne ozirajo, za Severino pač

"EuroBasket? Da, vem, da je v mestu. A lagal bi, če bi dejal, da se je prodaja artiklov občutno povečala," v eni od trgovinic s spominki v neposredni bližini Trga Bana Jelačića v središču Zagreba pripoveduje mlajši prodajalec. S podobnimi besedami na vprašanje o morebitnem pozitivnem poslovnem vplivu evropskega košarkarskega prvenstva v hrvaški prestolnici odgovarja tudi streljaj oddaljeni uslužbenec turistične agencije, ki ponuja oglede zagrebških znamenitosti.

Bolj zadovoljni so razumljivo gostinci v slabih 10 kilometrov oddaljenih lokalih ob nakupovalnem središču Arena, v neposredni bližini dvorane, kjer se odvijajo tekme. Tam je na račun gostovanja predtekmovalne skupine C vsekakor bolj živahno kot sicer, med tistimi, ki najbolj vneto gasijo žejo pred tekmami in po njih, pa so prav slovenski navijači. Ti so ob domačinih z naskokom najbolj številčni. Res pa je, da v primerjavi s preteklimi velikimi košarkarskimi tekmovanji (SP v Španiji 2014, EP v Litvi 2011, SP v Turčiji 2010 …) na gostovanjih pustijo manj denarja, saj se večina dnevno vozi iz Slovenije zgolj na tekme.

Kolikor denarja, toliko glasbe

"Ob ocenjevanju vidnosti EuroBasketa v Zagrebu je treba upoštevati dve pomembni okoliščini. Prva je, da so imeli organizatorji za pripravo občutno manj časa kot, recimo, Slovenci leta 2013. Vi ste imeli za organizacijo na voljo več let. Potem ko je evropska zveza Fiba Europe Ukrajincem odvzela prvenstvo, je Zagreb svojo skupino dobil pred manj kot enim letom. S tem je delno povezana tudi druga okoliščina – proračun. Morda je tudi zaradi tega vizualna pojavnost EuroBasketa v državi in mestu manjša," ocenjuje izkušeni novinar in košarkarski kolumnist Večernjega lista Dražen Brajdić, ki je v projektu promocije prvenstva pogrešal večjo vključenost hrvaških reprezentantov.

Še več, več hrvaških novinarjev ob robu prvenstva negoduje nad izoliranostjo reprezentance. To naj bi bila predvsem zasluga selektorja Velimirja Perasovića, ki je košarkarje odmaknil od medijev. "Če je to formula, ki vodi do kolajne, na katero Hrvaška čaka že dve desetletji, se bomo tudi novinarji podpisali pod to," pravi Brajdić, deloma nezadovoljen tudi z navijaškim utripom na tribunah, ki so ob tekmah domače reprezentance občasno zelo gledališke. "Zakaj na tekme niso povabili navijaških skupin Cibone, Cedevite in Zadra, ki bi dajale ton navijanju? Slovenski navijači so veliko bolj organizirani in enotni," pravi.

Za organizacijo 1,3 milijona evrov

Organizacijski proračun hrvaškega dela EuroBasketa je znašal 1,3 milijona evrov, kar je recimo primerljivo s pokalom Vitranc ali Zlato lisico, torej svetovnim pokalom v alpskem smučanju v Kranjski Gori in Mariboru, ter občutno manj od zneska, ki ga vsako leto zberejo v Planici. Hrvati so zaradi zategnjenega pasu varčevali predvsem na promocijskem delu. Tudi zaradi tega je v večjem delu Zagreba nemogoče slutiti, da mesto gosti del največjega evropskega košarkarskega tekmovanja.

Izjemi sta okolica Arene in pa osrednji Trg Bana Jelačića z Ilico, kjer ob več nadcestnih napisih in zastavah na EuroBasket opozarjajo priložnostno košarkarsko igrišče, in pa aktivnosti pokroviteljev tega tekmovanja, ob vhodu v dvorano pa je mogoče kupiti tudi spominka z uradnimi logotipi prvenstva.

Poglede plenila le Severina

Hrvaških košarkarskih zvezdnikov v zagrebškem središču med prvenstvom nis(m)o videli. Tudi Slovenci se večinoma zadržujejo v hotelu Panorama, kjer so nastanjeni, in v obeh dvoranah, kjer trenirajo. Zato pa so si Zagreb prav ob našem fotografskem sprehodu ogledovali Nizozemci, najprijetnejše presenečenje predtekmovalne skupine C, v kateri ob Hrvatih in Slovencih igrajo še Makedonci, Gruzijci in Grki.

Selektorju Toonu van Helfterenu in njegovim igralcem, ki so se po letu 1989 (tudi takrat je prvenstvo potekalo v Zagrebu) vrnili na veliko mednarodno sceno, mimoidoči niso posvečali prav veliko pozornosti. Kot bi želela opozoriti na razliko v razpoznavnosti, pa se je prav tedaj mimo Nizozemcev sprehodila dalmatinska glasbena zvezdnica Severina in kaj hitro požela nekaj pogledov in (ne)očitnih fotografij.

Eden in edini – Dražen Petrović

Posebna zgodba Zagreba pa je Dražen Petrović. Hrvaški košarkarski virtuoz, ki je leta 1993 izgubil življenje v prometni nesreči. Resda je bil iz Šibenika, a je kot igralec Cibone velik pečat pustil tudi v največjem hrvaškem mestu. Po njem sta med drugim poimenovana eden od trgov in pa dvorana, v kateri svoje tekme igra Cibona. Tam na velikana evropske košarke opozarja tudi mogočen spomenik, vsega nekaj metrov stran pa je za košarkarske navdušence odprt muzej Dražena Petrovića.

Zanj skrbi mama pokojnega Dražena Biserka Petrović. "Lahko bi za štirimi stenami jokala iz dneva v dan. A nisem. Vedela sem namreč, da zgodovina ne obstaja, če se je ustrezno ne zabeleži. Dražen je imel kratko življenje, v katerem pa je storil zares veliko. Ta spomin mora ostati," poudarja gospa Petrović, ki je svoje življenje v zadnjih dveh desetletjih posvetila ohranjanju spomina na pokojnega hrvaškega in pred tem jugoslovanskega reprezentanta.

Prav Muzej Dražena Petrovića na račun EuroBasketa beleži občutno večji obisk. "Če ga sicer dnevno v povprečju obišče okrog 100 ljudi, je v tem tednu ta številka petkrat višja. Obiskovalci EuroBasketa imajo tudi brezplačen vstop v muzej, za katerega je sicer treba odšteti 3 evre," pravi Miran Crnošija, ki v muzeju kot kustos v družbi Biserke Petrović sprejema vse obiskovalce.