Uspelo jim je, kar drugim že leta ne uspeva

Po dolgem času je Slovenija zadihala kot eno. Ob vseh negativnih turbolencah v politiki, recesiji, ki bremenijo slovensko družbo v zadnjih letih, je posijal tritedenski sončni žarek. Naša mala država je bila v septembru enotna. Košarkarje se namreč ne deli na leve in desne, čeprav nekateri raje vodijo z eno, drugi z drugo roko. Vsem mora biti za zgled njihova pripadnost slovenskemu dresu in želja po zadovoljitvi apetitov javnosti. Vsak, ki ga je nosil, je navzven izžareval energijo, ki se je razlezla med vse Slovence. Že dolgo časa nismo bili tako povezani kot zdaj. Kapetan Jaka Lakovič in soigralci so dali svojim rojakom nekaj, kar jih je odvrnilo od vsakdanjih tegob in vseh političnih zgodb. Ravno reprezentančna akcija bi lahko bila dokaz in hkrati vodilo, da Slovenci znamo in lahko držimo skupaj, saj sicer ne veljamo za pretirane nacionaliste … Košarkarjem je uspelo, kar drugim že leta ne uspeva.

In za ta dosežek si košarkarji zaslužijo naziv junaki in medaljo, ki pa so si jo bolj želeli na parketu. Na žalost je zmanjkalo nekaj sreče v kombinacijah četrtfinalnih parov in objektivno tudi kakovosti, da bi prišli do nje. Priložnost pred domačimi navijači je bil izvrstna in mamljiva. Kaj je lepšega, kot se veseliti doma z družino, prijatelji, znanci in jim s svojim delom dati dodaten razlog za veselje. Peto mesto je odličen dosežek, a grenak priokus pri reprezentantih obstaja, čeprav jim je treba čestitati, da so iz sebe iztisnili zadnje atome moči in naredili vse, kar je bilo v njihovih zmožnostih, da bi skočili na veliki oder za zmagovalce, ki se jim je prikazoval v sanjah.

Danes se je selektorju Božidarju Maljkoviću pogodba s Košarkarsko zvezo Slovenije (KZS) iztekla. Bodo na naši krovni košarkarski organizaciji podaljšali pogodbo z njim ali ne, bo jasno v prihodnjih mesecih po vseh opravljenih analizah. Dejstvo je, da je bil do zdaj edini selektor, ki je za svoje delo prejel zajeten kupček denarja in bil pripeljan v Slovenijo v veri, da bo nadgradil pretekle uspehe ter našo reprezentanco vodil do tako želene medalje. Naredil je osebnostni preskok v primerjavi z Litvo, kar je bilo dobrodošlo, a je treba za navijaško evforijo v največji meri pripisati zasluge ravno glavnim akterjem na parketu, ki so bili na vsakem koraku odprti za slovensko javnost, ta pa jih je zasluženo nosila po rokah kot kralje.

Maljković na dveh prvenstvih tako ni uspel preskočiti prijatelja Jureta Zdovca, ki mu je v edinem mandatu uspel velik podvig ter popeljal Slovenijo v boj z medalje in na koncu po spletu nesrečnih okoliščin do četrtega mesta. Zdaj je prosta delovna sila na trgu in večkrat je poudaril, da ga reprezentanca zanima. Predvsem pa morajo na KZS stremeti proti Riu 2016 in sestaviti pravi štab ter privabiti košarkarje za napad na premierne olimpijske igre. Posledično bosta tudi sama po sebi prišla rezultata na svetovnem prvenstvu v Španiji in evropskem v Ukrajini. Če se je na nogometno selektorsko mesto vrnil Srečko Katanec, ki je razveseljeval slovenski narod in imel prav tako veliko podporo v javnosti ...