Petek, 16. 3. 2018, 11.20
4 leta, 7 mesecev
POGLED S TRIBUNE
Paranoja, kritiki izza pulta ali bojazljivci brez alternative
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,23
Volilna skupščina je vselej najlepši oder za konstruktivno kritiko, zato dejstvo, da je bil Matej Erjavec edini kandidat za predsednika Košarkarske zveze Slovenije, nezadovoljstvo z delovanjem zveze postavlja v čudno luč.
Politični analitiki se že tretji dan ubadajo z vprašanjem, kako se bo manever Mira Cerarja dozdajšnjemu predsedniku vlade, njegovi stranki in koalicijskima partnerjema obrestoval na pomladnih državnozborskih volitvah. V senci političnega dogajanja pa je v četrtek zvečer nov mandat na položaju predsednika Košarkarske zveze Slovenije dobil Matej Erjavec, ki je pred tem nakazal podobno pot.
Presenečenje? Nikakor. Iz povsem preprostega razloga – bil je edini kandidat. Že na drugi volilni skupščini zapored. Je mar to presenečenje? Pri tem vprašanju enoznačnega odgovora ni. Ker je zveza nosilni steber članske reprezentance, ki je lani navdušila z zgodovinskim dosežkom in postala evropski prvak, je kontinuiteta skorajda logična. A ker je bilo na račun delovanja zveze v zadnjih letih izrečenih kar nekaj glasnih kritik, bi bila ponudba nove poti pričakovana, predvsem pa bi formalizirala opozicijo in poosebila nasprotni pol. Če kje, potem je prav na volitvah oder za kritiko najbolj odprt.
Erjavcu je tako uspel mat v dveh potezah. Na vrhuncu afere s sodniki sta namreč skupaj z generalnim sekretarjem Radoslavom Nesterovićem vsega pet mesecev pred volilno skupščino ponudila odstop. Pred tem sta v okolici pogosto videla ali iskala kritike, ki naj bi žagali njuno vejo, zaradi česar so jima mnogi pripisovali paranojo. Šporni utrip je bil takrat vsekakor na njuni strani, saj je bila košarkarska scena še omamljena s hlapi zlatega EuroBasketa. Baza se na ponujeni odstop ni niti odzvala, kar je najbrž že nakazalo scenarij volilne skupščine.
Ob pridobivanju novega mandata tako vodstvu zveze ni bilo treba iskati opravičil za spodrsljaje in pojasnjevati odrtih vprašanj. Teh je (bilo) kar nekaj. Nespretnost pri "aferi sodniki", težave z reprezentanco, ki je na zadnjih tekmah nastopila brez pokrovitelja na dresu in obenem dolgo ni vedela, da se vsi rezultati prenašajo v drugi del kvalifikacij za SP 2019, finančni primanjkljaj, skromno unovčevanje zgodovinske lovorike, kriza mlajših selekcij, zamrznitev projektov, kakršna je na primer tekma zvezd …
Nova zaupnica kritike postavlja v vlogo modrecev izza točilnega pulta ali pa nezadovoljnežev brez prave alternative. Vseeno pa gre upati, da bo precejšen del povsem utemeljenih pomislekov Erjavec skupaj s sodelavci znal vključiti v delovanje v svojem drugem mandatu. Izzivov ne manjka. Da pa je bil prvi mandat tudi dobra šola, je pravzaprav priznal že v svojem programu. Dejstvo je namreč, da blišč zgodovinskega zlata ne sme zaslepiti pogleda na številna področja, na katerih Slovenija ni evropski prvak.
