Ko bi imela Slovenija še kje Katance, Zdovce, Januse …

(Pre)dolgo so čakali na naši krovni košarkarski organizaciji, da so na novo ustoličili Jureta Zdovca, potem ko je na Poljskem pred šestimi leti dosegel vrhunski rezultat. Edini je Slovenijo popeljal v boj za medalje in po spletu nesrečnih okoliščin (poškodbe ključnih igralcev in nenaklonjenost sodnikov) na koncu skupaj z izbranci ostal pred odrom za zmagovalce.

Če globalna klima pri prejšnjem selektorju Božidarju Maljkoviću ni imela takšnih učinkov, kot so si morda nekateri želeli, je prihod Zdovca prinesel pozitiven zasuk tako v slovenski reprezentančni košarki kakor tudi v javnosti, kar pomeni pravilno odločitev Košarkarske zveze Slovenije. Slovenci seveda najbolj verjamemo domačim strokovnjakom, čeprav sicer ne veljamo ravno za zagrete nacionaliste, predvsem pa tistemu, ki je nekaj pozitivnega za narod že naredil.

In Jure nam je skupaj s košarkarji in strokovnim štabom dal največ upanja in veselja leta 2009. Tako kot nogometni Srečko Katanec ima tudi on karizmo. Povsem normalno ima svoje zahteve, ki morda komu niso všeč, ampak s tem se spoprijemamo tudi navadni smrtniki v vsakdanjem življenju. A Jure je mož, ki zagovarja trdo delo, kot smo ga Slovenci vajeni. Povrh vsega je naučen, čeprav tega sam ni kazal na parketu, kako biti kdaj nesramen, saj je imel v karieri ob sebi prekaljene borce in trenerje iz nekdanje Jugoslavije.

Kaj si v tem trenutku želi Slovenija? Pozitivnih zgodb. Srečko Katanec je ena izmed pozitivnih oseb, Jure Zdovc prav tako, v rokometu imamo Borisa Deniča, v zimskih športih pri skokih Gorana Janusa … Lahko bi bili še v nešportnih panogah na čelu poznavalci in tisti, ki znajo na pravi način delati ter ustvarjati pozitivno vzdušje. Pa saj dobro veste, kje …