Goran Dragić
Ponedeljek, 18. 9. 2017, 10.42
7 let, 2 meseca
Intervju z Goranom Dragićem po osvojeni zlati medalji
Goran Dragić: Se že veselim, ko bom razlagal vnukom, otrokom #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,48
3
"Medaljo sem imel v mislih, vendar ne takšne, kot jo imam zdaj okoli vratu," je Goran Dragić spregovoril, katero medaljo je imel v mislih, ko je začel priprave na EuroBasket. Zdaj so se slovenski košarkarji zapisali med nesmrtne. Osvojili so evropsko prvenstvo v košarki. In to na kakšen način. Zmagali so vseh devet tekem in še tistih šest v lanskih kvalifikacijah. Goran Dragić je postal prvi kapetan – ta funkcija je zanj privilegij –, ki je dvignil pokal visoko v zrak. Povrhu vsega je postal še MVP (najkoristnejši košarkar prvenstva) ter bil skupaj z Luko Dončićem izbran v peterko prvenstva.
Aleksandar Djordjević 41 točk leta 1995 proti Litvi, Nikos Galis 40 točk leta 1995 proti Sovjetski zvezi, Pau Gasol 36 točk leta 2003 proti Litvi in Goran Dragić 35 leta 2017 proti Srbiji. To so štirje najboljši strelci finalnih obračunov evropskih prvenstev. Če Gogija ne bi na koncu izdali krči, bi se lahko povzpel celo na vrh. Imel je izjemno drugo četrtino, v kateri je dosegel 20 točk. A ne želi izpostavljati sebe, temveč je v ospredje postavil ekipo in navijače.
Goran, kako težek je pokal?
Mah, ni težek. Vsak dan v vsem letu bi ga lahko nosil (smeh, op. a.).
"Ni bilo težko. Malce sem se bal, da se ne bi zgodil primer Sergia Ramosa, da mi ne bi padel pokal (smeh, op. a.). Ponosen sem, da sem Slovenec."
Imeli ste čast, da ste ga kot prvi dvignili ...
Ni bilo težko. Malce sem se bal, da se ne bi zgodil primer Sergia Ramosa (nogometašu Real Madrida je pri proslavljanju pokal padel z avtobusa, op. a.). Ponosen sem, da sem Slovenec. Ponosen sem na strokovni štab, soigralce, navijače. Brez njih to ne bi bilo mogoče. V Slovenijo se vračamo kot evropski prvaki.
Kateri film se vam je odvrtel, ko je bilo konec tekme?
Hmmm, ko sem bil na klopi in imel krče – nisem se mogel več premikati –, sem pogledal gor in prosil: Daj nam moč za ti dve minuti! Potem so udarili Prepelič, Blažič, Anthony, Vidmar, Nikolić. Fenomenalno.
Na koncu torej zaradi krčev niste mogli več igrati?
Ni šlo več. V celotnem drugem polčasu sem jih čutil. Preprosto so me grabili.
Finalni obračun si je ogledal tudi Goranov brat Zoran, ki je moral letošnje prvenstvo zaradi težav s kolenom izpustiti.
Kako ste doživeli podporo sedem tisoč navijačev?
Fenomenalno. Dvorana je gorela. Vzdušje je bilo enkratno. Slovenci so nas celotno tekmo podpirali. Potem so se na sredini vključili Srbi. Takrat, ko so povedli. Potem je bilo spet v znamenju naših navijačev. Tega se bom z veseljem spominjal. O tem bom razlagal vnukom, otrokom … Res, neverjetno.
Po resnici povejte, katero medaljo ste imeli v mislih, ko ste pred začetkom priprav razmišljali o njej in jo napovedovali?
Medaljo sem imel v mislih, vendar ne takšne, kot jo imam zdaj okoli vratu. Skozi celoten turnir smo rasli. Z dobrimi igrami smo se dvigovali in apetiti so se razumljivo povečevali.
Evropski košarkarski prvaki na Brniku ob 18.45
Letalo z zelo dragocenim tovorom, kompletom zlatih medalj, bo danes na brniškem letališču predvidoma pristal ob 18.45. Slovenska košarkarska reprezentanca, ki je v nedeljo osvojila naslov evropskega prvaka, se bo nato odpravila v Ljubljano, kjer bo slavnostni sprejem na Kongresnem trgu. Na oder bo stopila okrog 20. ure.
Na Policijski upravi Kranj tiste, ki bi se morda odločili športnike pričakati že na letališču na Brniku, opominjajo na pravila za gibanje in zadrževanje na območju letališča ter spoštovanje pravil cestnega prometa.
Goran Dragić in Igor Kokoškov - protagonista slovenske reprezentance.
Kako gledate na dejstvo, da ste na prvenstvu zmagali na vseh devetih tekmah?
Mislim, da smo od leta 2003 prva ekipa, ki ji je uspel takšen met. To je še dodaten mejnik za slovensko košarko in moramo se ga veseliti.
Kako je biti kapetan takšne ekipe?
Privilegij mi je bil, da sem lahko bil kapetan slovenske reprezentance. Teh fantov … Od prvega dne do danes so delali z vso močjo. Presrečen sem, da sem del ekipe.
V kakšen ponos vam je bilo igranje v slovenski reprezentanci?
Vesel sem, da sem del te kulture. Da sem odraščal v Sloveniji, da imam takšne starše. Da sem imel to priložnost, da sem odraščal v takšni državi, ki mi je dala vse. Upam, da sem ji s temi igrami vsaj nekaj vrnil.
Več o košarkarski pravljici:
3