Nedelja, 17. 9. 2017, 22.29
7 let, 1 mesec
Slovenske članske kolajne na velikih tekmovanjih
Košarkarji, dobrodošli v družbi nesmrtnih
Kdor čaka, dočaka. Kar trinajst let po rokometaših in dve leti po odbojkarjih so prvo odličje na evropskih prvenstvih osvojili tudi košarkarji. A ne katerokoli. Po zmagi v istanbulskem finalu nad Srbijo (93:85) - zlato!
-
Srčnih 12 za srečni 13. poskus - Istanbul je bil slovenski #foto #video
- Slovenci so evropski prvaki! #foto
- Video: pogled na ljubljanske ulice
- Perfektna Slovenija za zgodovinsko zlato in Dragićeva pravljica
Slovenija slavi nove športne junake. Tokrat tiste, za katere je tolikokrat upala in si želela, da bi jih slavila. Pa jih ni. Kljub visokim pričakovanjem, stalni zastopanosti v vrhunski klubski košarki, obetavnim rodovom, pogumnim napovedim. Namesto zgodb o uspehu se je zgodba o slovenski košarkarski reprezentanci prepogosto spreminjala v epizode z žalostnimi, pogosto kar neverjetnimi konci.
Toda zgrešeni met Jureta Zdovca za nastop na olimpijskih igrah leta 1992 in kopica zapravljenih priložnosti za uspeh na evropskih prvenstvih, med katerimi izstopajo poraz proti Nemčiji po bravuroznih beograjskih predstavah leta 2005, grški šok v četrtfinalu EP dve leti pozneje in zaključna poraza na EP na Poljskem pred osmimi leti, so zdaj bolj ali manj pozabljeni. Podobno velja za pelin z domačega EuroBasketa 2013, ko so se vsi navduševali nad izjemnim vzdušjem in enotnostjo, a ob koncu vedeli, da je bila cilj vendarle kolajna.
Luka Dončić, Vlatko Čančar, Žiga Dimec, Saša Zagorac, Gašper Vidmar, Jaka Blažič, Edo Murić, Klemen Prepelič, Aleksej Nikolič, Matic Rebec, Anthony Randolph in seveda kapetan Goran Dragić so novi športni junaki s kolajnami z največjih tekmovanj. Košarkarji so postali četrta kolektivna ekipa s tovrstnim podvigom. Se še spominjate predhodnih?
2004: Srebrni rokometni vitezi
Pisalo se je leto 2004 in Slovenija, v kateri se je medtem nakopičilo že veliko kolajn individualnih športnikov, je gostila evropsko rokometno prvenstvo kot enega od vrhuncev rokometnega navdušenja, h kateremu sta nezanemarljiv delež prispevala tudi osrednja kluba – Krim in Celje PL. Domače prvenstvo se je zdelo idealen oder za naskok na kolajno. S tem se je strinjala tudi četa selektorja Toneta Tislja (mimogrede, edinega slovenskega trenerja, ki je v domovino prinesel ekipno kolajno). Sprva je navduševala v Celju, nato še na zaključnem turnirju v Ljubljani, kjer je nazadnje premoč priznala le Nemčiji.
2015: Čudežni Giani in prerojeni odbojkarji
Vsega nekaj dni zatem, ko so se v domovino razočarano vrnili slovenski košarkarji po predčasnem slovesu od EuroBasketa, so za športno evforijo leta 2015 začeli skrbeti odbojkarji. Na evropsko prvenstvo, ki sta ga skupaj gostili Italija in Bolgarija, so se pripravljali brez pretiranega medijskega obleganja in visokih javnih pričakovanj, a z veliko odločnostjo in vizijo italijanskega selektorja. Andrea Giani je prerodil odbojkarje, ki so nizali zmage ter v izločilnem delu v velikem slogu ugnali Nizozemsko, Poljsko in Italijo. Premočna je bila le Francija v finalu.
2017: Rokometaši tudi do prve kolajne na svetovnem prvenstvu
Rokometna reprezentanca pa ni le prva, ki je osvojila kolajno na evropskem prvenstvu, in prva z nastopom na olimpijskih igrah (to je nato uspelo še hokejski izbrani vrsti). Je tudi prva s kolajno na svetovnem prvenstvu. Ob množici slovenskih športnih uspehov smo morda že kar malce pozabili, da se je to zgodilo letos. Težko bo kadarkoli pozabiti način. Ekipa, ko jo je vodil selektor Veselin Vujović, je v tekmi za tretje mesto na januarskem SP v Franciji proti Hrvaški še v 40. minuti zaostajala za osem golov (16:24), sledila pa sta neverjeten preobrat in končna zmaga za bron zlatega sijaja (31:30).
2017: Kdor čaka, dočaka. Na košarkarski način.
S 17. 9. 2017 je dokončno konec tudi košarkarskega čakanja na tako želeno kolajno. Slovenija je na krilih Gorana Dragića in Luke Dončića ter ob strateški usmeritvi selektorja Igorja Kokoškova razvila najbolj učinkovito in tudi všečno košarko v svoji zgodovini. Poljska, Finska, Grčija, Islandija, Francija, Ukrajina, Latvija, Španija in Srbija. Tako so po vrsti, sprva v Helsinkih in nato v Istanbulu, padali slovenski tekmeci. Košarkarji so tako Sloveniji priborili prvo zlato kolajno v ekipni športih med člani.
Mojstri za kolajne med mladimi
Košarkarski navdušenci v preteklosti utehe niso iskali le pri veselju za kolajne v drugih športih, temveč tudi v navduševanju nad uspehi v mlajših košarkarskih kategorijah. Tam so Slovenci osvojili kar pet kolajn (štiri reprezentanca mlajših članov in eno mladinska vrsta), ki so vlivale upe tudi na članski uspeh.
A zdaj, ko ima Slovenija vendarle kolajno tudi v članski konkurenci, je zanimiv pogled na imena junakov. Ta razkrije, da so v več kategorijah odličje osvojili le trije. Goran Dragić (prvak na EP mladih leta 2004), Saša Zagorac (prvak na EP mladih 2004 in drugi med mladinci 2002) ter Gašper Vidmar (tretji na EP mladih leta 2006).
Slovenske košarkarske kolajne v mlajših kategorijah
Jure Močni, Domen Lorbek, Saša Vujačić, Danilo Šmigič, Miha Fon, Primož Skok, Sanel Bajramlić, Saša Zagorac, Aljaž Urbanc, Blaž Oberčkal, Mensud Julević, Erazem Lorbek in selektor Memi Bečirović.
Elvis Kadić, Igor Jokič, Primož Brolih, Sani Bečirović, Milan Klepo, Miha Kobe, Matic Vidic, Davorin Škornik, Željko Zagorac, Smiljan Pavič, Miha Zalokar, Boštjan Nachbar in selektor Zoran Martič.
Goran Jurak, Jaka Lakovič, Primož Kobale, Marko Verginella, Matjaž Smodiš, Gregor Hafnar, Miloš Šporar, Marko Maravič, Pavel Djurkovič, Ernest Novak, Dragiša Drobnjak, Primož Brezec in selektor Zoran Martič.
Močnik, Žan Vrečko, Domen lorbek, Matej Venta, Miha Fon, Dane Dmitrović, Goran Dragić, Saša Zagorac, Mensud Julevič, Stanko Sebič, Hasan Rizvić, Erazem Lorbek in selektor Ivan Sunara.
Luka Ambrož, Emir Preldžić, Nejc Glavaš, Jaka Klobučar, Rok Perko, Dejan Hohler, Gašper Vidmar, Matej Krušič, Aljoša Remus, Drago Brčina in selektor Miro Alilović.
4