Goran Dragić: Jaz moram začeti #intervju

Protagonist slovenske košarkarske reprezentance je Goran Dragić, ki bo na letošnjem EuroBasketu zadnjič nastopil v dresu izbrane vrste. "Mika me, da bi še igral, vendar mi telo in glava pravita dovolj," je odločen član Miami Heat, ki je slovenskim navijačem napisal posebno čustveno sporočilo, potem ko je zadnjič igral v dresu s slovenskim grbom na domačih tleh. Fasciniran je nad Luko Dončićem. Tega morajo na treningu včasih tudi dregniti, da ne zajadra preveč v otroški svet. Veliki želji sta reprezentančna medalja, mladinsko zlato medaljo z evropskega prvenstva iz leta 2004 sicer že ima, in prstan v ligi NBA. A si ne bo belil glave, tudi če ne bo osvojil teh lovorik, saj je zadovoljen s svojo potjo, ki mu je prinesla tudi milijone in finančno varno prihodnost.

1 / 9

Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

2 / 9

Foto: Urban Urbanc/Sportida

3 / 9

Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

4 / 9

Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

5 / 9

Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

6 / 9

Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

7 / 9

Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

8 / 9

Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

9 / 9

Foto: Vid Ponikvar

Goran Dragić Foto: Urban Urbanc/Sportida Pred enajstimi leti je bil Goran Dragić premierno član slovenske košarkarske reprezentance, ki se je podala na krstno svetovno prvenstvo na Japonsko. Od takrat je postajal njen vse pomembnejši član, zdaj je njen vodja. Kako je na evropskem prvenstvu osvojiti medaljo, dobro ve, saj je bil del zlate ekipe, ki je leta 2004 v Brnu na evropskem prvenstvu do 20 let stopila na vrh. Da bi se s soigralci tudi letos podal v boj za medaljo, bo pomembna obramba, izpostavlja kapetan. "Vendar moram jaz začeti. Ko me drugi vidijo, da pritiskam na organizatorja igre, jih povlečem," poudarja Gogi, ki bo nastopil na petem evropskem prvenstvu. Ta bo njegovo zadnje v karieri, saj bo po EuroBasketu končal reprezentančno pot.


Goran Dragić 2008 odhod Phoenix Foto: Vid Ponikvar Zadnjič sem brskal po spletu in našel trening iz leta 2008, ko ste se predstavili vodstvu Phoenix Suns. Se spomnite svojih začetkov v ligi NBA?
Spomnim se kot bi bilo včeraj. Čas gre res hitro. Zdaj bom vstopil že v deseto sezono. Rad se spomnim začetkov. Veliko sem dal skozi. Ta trening je bil zame zelo pomemben. Šel sem k Los Angeles Lakers, ki so takrat imeli na mestu organizatorja igre Dereka Fisherja. Prav tako niso igrali pick'n'rolla, ampak trikotnik na Kobeja Bryanta. Ko sem izvedel, da bom imel trening v Phoenixu, smo pritiskali, da bi igral s Stevom Nashom. Na trening sem se pripravljal kar nekaj časa.

Leta 2008 si je na treningu na široko odprl vrata Phoenix Suns

Ali vaša kariera poteka tako, kot ste si zamislili? V Evropi imajo igralci bistveno več možnosti, da kaj osvojijo, saj je v igri ligaški, pokalni, superpokalni naslov, povrhu vsega lahko pade še kakšna od evropskih lovorik. V ZDA vam je na voljo le ena ...
V ligi NBA res lahko osvojiš le en naslov, povrhu vsega so igralci še malce drugačni kot v Evropi. V karieri sem osvojil državno prvenstvo z Olimpijo in zlato medaljo na evropskem prvenstvu do 20 let v Brnu, jasno pa je, da bi si želel, da bi kaj osvojil tudi v ligi NBA in s člansko reprezentanco. To sta edini fronti, na katerih lahko osvojim lovorike. Čim več prstanov (smeh; prvaki lige NBA dobijo šampionske prstane, op. a.). A se s tem ne obremenjujem. Moja pot je bila takšna, kot sem si želel in jo začrtal. Vedno sem si želel igrati v ligi NBA. Želja je, da še tam kaj osvojim, če mi bo uspelo. Še kakšnih pet let bi rad igral, da bi bila moja NBA-kariera dolga 15 let. Če bo seveda telo zmožno teh naporov.

Čustven zapis Gorana Dragića namenjen slovenskim navijačem

Goran Dragić Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Kateri so bili za vas najtežji trenutki v košarki?
Zagotovo prvo leto v Španiji in prvo leto v ligi NBA. V Španiji zato, ker sem sploh prvič šel v tujino. Bil sem sam. V ZDA mi potem ni bilo težko, da sem bil toliko sam, tam sem se moral privaditi na drugačen način življenja. Tekme so bile praktično vsak dan, prav tako sem moral biti nenehno na letalu, košarka se je igrala bistveno hitreje. Prvo leto povrhu vsega še nisem veliko igral. Pa ne da sem podvomil o sebi, vendar mi ni bilo vseeno, da nisem igral. V takšnih trenutkih se prikrade misel, da bi šel nazaj v Evropo ali kaj podobnega, vendar te cilj žene naprej.

Omenili ste leto 2004 in zlato medaljo v Brnu. Kako se spominjate tistega uspeha reprezentance do 20 let? Takšni trenutki so za slovensko košarko redki ...
Zelo dobro se spominjam. Dve leti sem bil mlajši od vseh. Igral sem s Sašem Zagorcem. Prvenstvo smo slabo začeli, komaj smo prišli iz skupine. Litovci so nas premagali za več kot 30 točk, nato smo našli ritem. V četrtfinalu smo spet naleteli na Litvo in jo premagali za 35 točk, nato še Ruse in v finalu Izraelce. Začetek prvenstva je bil slab, nato pa se je zgodil klik.

[video: 64230 / ]

Kakšna je bila vaša vloga glede na to, da ste bili bistveno mlajši?
Mislim, da sem igral na dveh tekmah. Eno proti Ukrajini in eno proti Litvi, ko smo zmagali. Prvič sem bil s fanti, ki so bili dve leti starejši od mene. Erazem Lorbek, Domen Lorbek, Močnik, Šmigič, Fon, Zagorac … Prav tako so bili vsi na slovenskem prostoru že poznani.

Ta recept, slab začetek, boljše nadaljevanje, bi verjetno skopirali tudi za letošnje člansko evropsko prvenstvo, ki ga boste začeli v četrtek na Finskem?
Zagotovo (smeh, op. a.). Če gledamo prijateljske tekme, lahko vidimo, da smo v preteklosti zmagovali na vseh, letos pa je drugače. To me sploh ne skrbi. Če pogledamo tekme, na katerih smo izgubili, ugotovimo, da nismo dobro zadevali. Proti Izraelu smo imeli v prvem polčasu 15 izgubljenih žog, tekma pa je bila izenačena. Če ne izgubiš toliko žog in zadeneš dva meta za tri točke, že imaš prednost 15 točk. To me najmanj skrbi.

Goran Dragić Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida V zadnjem času je zaradi poškodb veliko osipov zvezdnikov v tujih reprezentancah. Ali so zaradi tega apetiti pred EuroBasketom kaj zrasli?
Prvenstvo bo poimensko zaradi tega verjetno lažje, vendar ne bo lahko. Vse reprezentance znajo igrati. Poljaki so recimo zelo dobri, Finci pred domačimi navijači prav tako. Pri Grkih ne bo Antentokounmpoja, a imajo kljub temu odlično ekipo … Morali se bomo pripraviti, vendar verjamem, da bomo s fanti uspešni. Upam, da bomo naredili preskok.

Ali ste se vi kako drugače lotili priprav? Videti je bilo, da ste šele proti koncu navili obrate …
Zagotovo. Morda se je videlo, da na prvih tekmah fizično še nisem bil stoodstoten. To je bil moj cilj. Ne bi bilo dobro, da bi se že zdaj gnal do konca in da bi takrat, ko bo najpomembneje, telo razpadlo in me bolelo. Postopoma sem stopical. Tekme mi niso toliko pomembne kot trening. Kondicijo dobim na treningu.

Jure Zdovc je denimo leta 2014 pred svetovnim prvenstvom napovedoval, da boste šli v boj za medaljo, vi pa, vsaj tako je bilo videti, niste bili prepričani vanjo …
Če smo realni, nismo imeli igralcev zanjo. Napovedoval je medaljo, če medalje potem ni, se mediji spravijo na nas. Za evropsko prvenstvo 2009 na Poljskem si lahko realno napovedoval, ko si imel Lorbka, Smodiša, Nachbarja, Brezca, Lakoviča … Če pa imaš igralce, ki nimajo pomembne vloge v evropskih klubih, težko govoriš o takšnih ciljih. Zdelo se mi je nelogično. Takrat sem umirjal žogo. S takšno ekipo ne moreš napovedati medalje.

Goran Dragić Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Letos spet celotna Slovenija govori o medalji …
Če pogledamo ekipo, imamo Anthonyja Randolpha, Luko Dončića, mene, Gašperja Vidmarja … Takrat nismo imeli takšnih igralcev.

Zdaj ste podrobneje spoznali Luko Dončića. Vas je kaj dodatno navdušil?
Fasciniral me je. Igra kot veteran, včasih pa se mu vidi, da je še otrok. Moraš mu reči: 'Luka, gremo. Zdaj ni čas za šalo. Dajmo, Luka, imamo še deset dni. Če ne boš dobro igral, potem tisti, ki te krije, ne more napredovati.' Kadar je tekma, je pa brezpredmetno izgubljati besede, saj vidimo, kako igra.

Ali se lahko tudi vi kaj od njega naučite?
Zagotovo, vendar je težko igrati na takšen način kot on. Fizično je močnejši in višji. Sam ne morem v raketo, ker fizično nisem tako močan.

Kaj mu v tem trenutku manjka, da bi lahko zaigral v ligi NBA?
Mislim, da nič.

Bi lahko torej igral že v prihodnji sezoni?
Če bi bilo mogoče, bi lahko. Odvisno je, na katerem igralnem mestu v ligi NBA bo igral, ali bo 1, 2, 3. Če bo igral na enki, bo moral biti malce hitrejši (smeh, op. a.). Na mestu branilca in krilnega košarkarja ne bo imel težav. Obrambe so bolj razširjene in bo zato v napadu več prostora za njegovo individualno kakovost. Več je igre ena na ena, dva na dva.

Goran Dragić Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Kako sodelujeta?
Igor je postavil akcijo. Če odigram pick'n'roll, odprem akcijo. Če me zaprejo, potem dam žogo na drugo stran in ga odigra on. To je dobrodošlo. Z njim je lažje igrati. Na prejšnjih evropskih prvenstvih so me v takšnih primerih zapirali ali podvajali. Ko sem podal, nismo imeli kreatorja. Zdaj ga imamo.

Kemija je na največjih tekmovanjih pomembna. Kako se je Anthony Randolph vključil v sistem? Videti je zadržan …
Ko smo skupaj, se zabava, čeprav navzven deluje zadržan. Mi ga zbadamo, on nas nazaj. Razumeti moramo, da je v drugi državi in ne pozna ljudi. Pozna nas, reprezentante in trenerje. Potreboval je čas, da se je odprl in nas spoznal. Zdaj je super.

Čutite pritisk, ker je zadnje tekmovanje?
Ne, kar bo, bo. Pritisk nikdar ne naredi nič dobrega. To je zame odskočna deska, da se dobro pripravim na sezono. Če bomo kaj osvojili, bo še toliko bolje. Vem, da je to moje zadnje leto.

Ali bo res letos konec vaše reprezentančne kariere?
Me sicer mika, da bi še igral, vendar vem, da fizično nisem zmožen. V NBA je tekma še napornejša, saj je igra hitrejša. Na telesu čutim, da ne morem več toliko, kot sem prej. Ne bo pošteno do drugih, če z glavo in telesom ne bom stoodstoten. Zato raje odprem mesto mladim, kot sta Matic Rebec in Aleksej Nikolić.

Goran Dragić reprezentanca košarka Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Kaj bo ključno za dober uspeh na EuroBasketu?
Vsi bomo morali biti skupaj kot ekipa. Ni pomembno, kdo bo dosegal točke, pomembno bo, da bomo drug drugemu pomagali. Verjeti moramo v soigralce in da bo on tebi pomagal, ko ti bo v obrambi kdo pobegnil. Ključ do uspeha je to.

Videti je, da je najpomembnejša obramba?
Pomembna sta obramba in napad, vendar je pomembnejša obramba. Mislim, da imamo dovolj kakovosti, da v napadu ne bomo imeli težav. Odstotek meta res ni dober, a kljub temu damo okoli 80 točk.

Drugi polčas četrtkove tekme proti Hrvaški je ta, ki ga želite ponoviti na prvenstvu? V obrambi ste odigrali odlično.
Mislim, da moramo igrati tako. Vendar moram jaz začeti. Ko me drugi vidijo, da pritiskam na organizatorja igre, jih povlečem. Včasih je težko, če igraš 35 minut. Na trenutke bo treba pritisniti in bodo tudi drugi dobili energijo. Ta energija potem kroži od enega do drugega. Mislim, da smo to v drugem polčasu naredili.

Ob tem čutite, da ste vodja ekipe?
Ne samo jaz. Na splošno, če vidimo, da so Dončić, Blažič, Murić … agresivni, potem ne moreta dva varčevati z močmi. Vsi moramo biti agresivni.

Četrtkov obračun s Hrvati ste igrali pred dvema trenerjema, saj vas je v Ljubljani obiskal klubski trener Erik Spoelstra. Kako je bilo igrati pred dvema?
Spo je bil bolj turist (smeh, op. a.). Tu je na počitnicah. Lepo ga je videti, zlasti lepo je to, da se smeji, da ni v vlogi trenerja, ko mora za vse skrbeti. Vesel sem, da je prišel. Zahvaljujem se mu. Ni prišel gledat le mene. V NBA ne veš, kje boš končal kariero, zato mi je pomembno, da ohranim prijateljstva, tudi če bom v drugem klubu. Če bo imel kaj časa in bo prišel v Slovenijo, bom rade volje poskrbel zanj. Tega se po karieri veselim, da bom imel prijatelje vsepovsod po svetu.

Ali sta se kaj pogovarjala o sezoni?
Ne, dan pred tekmo smo bili na večerji, vendar je bilo bolj prijateljsko, čeprav misli vedno uidejo k sezoni. Veselimo se je. Podpisali smo z istimi igralci. Lani smo imeli zelo dobro kemijo. Upam, da bo sezona brez poškodb.

Erik Spoelstra Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Vas bo med evropskim prvenstvom obiskala tudi družina?
Oni bodo v Ljubljani pakirali, saj se 18. septembra že vračamo v Miami.

Koliko vam je zdaj težje, ko greste od doma, odkar ste štiričlanska družina?
Težje je, ko si dva meseca doma, potem pa pride obdobje, ko moraš kar naenkrat iti in vsak dan odhajati. Ritem se spremeni.

Sin Mateo že dojema, da ste vrhunski košarkar?
Mislim, da ne. Ve, da igram košarko, ne ve pa točno, kaj je to. Sicer pa rad hodi na tekme, a igra tudi nogomet in ga tudi gleda. Zmeraj težje je, ker zdaj ve, zakaj grem od doma.

Ali se je vaše življenje zaradi milijonov kaj spremenilo?
V Sloveniji zdaj recimo nimam avta, žena pa vozi sharana. V ZDA je drugače. Tam imamo lepo hišo. Nismo je kupili, da bi se bahali z njo, vendar je investicija za potem, ko jo bomo prodali.

Kako je živeti kot milijonar? Pazite, kaj kupujete?
Pazim, vendar vem, da lahko kupim, karkoli si zaželim. Sicer ne zapravljam veliko. Vem pa, da imam možnost, če bi kaj potreboval, bi si lahko jutri to kupil. Lahko si kupim avto, vendar mi to ni prioriteta, ne potrebujem na primer lamborghinija ...

Sorodne vsebine

Komentarji

4
  • borchi / 26.08.2017. ob 08:39

    Poklon legendi. In tudi novinarju za intervju. Ponavadi novinarji sprašujejo neumnosti, tale pa ima rep in glavo, hkrati pa je tudi informativen, tako z "ljudskega" kot strokovnega vidika.

  • Cene / 26.08.2017. ob 09:55

    Gogi, globoko spoštovanje za igro, srce ter predvsem za osebnostno zrelost.

  • Rafko / 26.08.2017. ob 09:53

    Dober v vseh pogledih, le na prvenstvu, mora zadeti zadnjo žogo v finalu, ali saj v polfinalu.

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano