SiolNET. Sportal Košarka
4,28

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Zakaj ganljive solze Gorana Dragića?

Gogijeve solze nov dokaz Draženove večnosti #video

4,28

termometer

Solze Gorana Dragića ob prejemanju dresa Dražena Petrovića, ki ga je kapetanu slovenske reprezentance podarila mama pokojnega košarkarskega Mozarta, še vedno odmevajo. To je nov dokaz o Draženovi večnosti in pomenu dresa s številko 3.

V oddajo Dan. prihaja Goran Dragić, ki pripravlja presenečenje 

Ko je Biserka Petrović pred dnevi prek Planet TV posredovala dres severnoameriškega moštva NJ Nets s številko 3, ki ga je v svoji zadnji sezoni nosil Mozart pod koši Dražen Petrović, si verjetno ni predstavljala, za kakšen val čustev bo poskrbela. Ne le pri novem lastniku Goranu Dragiću, temveč tudi pri širši javnosti.

"To je eno od najlepših daril, kar sem jih prejel kadarkoli v življenju. Dražena sem občudoval. Bil je moj idol. Vemo, kaj je storil za jugoslovansko in svetovno košarko. Bilo mi je v čast, da lahko nosim številko 3. Poklon legendi. Naj počiva v miru," je ob tem dejal najkoristnejši košarkar EuroBasketa 2017, sicer eden od številnih slovenskih košarkarjev, ki so se navduševali nad Draženom. 

Nekdanji reprezentant Sani Bečirović je skorajda v vsakem intervjuju poudarjal, da je Dalmatinec njegov idol. Še korak dlje je storil Boris Gorenc, ki ima Draženovo številko tri tetovirano na ramenu. Draženova podoba je tudi navdih za tetovažo na roki Klemna Zaletela

Čustveni trenutki za Gorana Dragića. Čustveni trenutki za Gorana Dragića. Foto: Sportida

Zakaj prav številka 3?

Zanimivo je, da je Dražen v vsakem klubu nosil ali izbral drugačno številko. V reprezentanci je bila zanj rezervirana štirica, s katero je navduševal tudi v Šibenki. V Ciboni ga je krasila desetica, v Realu številka pet, v Portlandu 44, v zadnjem moštvu New Jersey Nets pa tri. Prav ta ima tudi najgloblje ozadje. Ob selitvi iz Portlanda v New Jersey se je namreč leta 1991 Petrović oklenil svojih korenin. Spomnil se je prvega stika s košarko, prvega domačega koša … Zgodba se je začela v Šibeniku, streljaj od športnega parka Baldekin, med stanovanjskimi bloki, na ulici Petra Preradovića. Stavba, v kateri je bivala družina Petrović, je nosila hišno številko 3. Prav zaradi nje je Dražen v zadnjem klubu v ZDA izbral dres s to številko.

Stavba, v kateri je živela družina Petrović. Stavba, v kateri je živela družina Petrović. Foto: MaPa Hišna številka, ki je bila navdih za izbiro dresa s številko 3. Hišna številka, ki je bila navdih za izbiro dresa s številko 3. Foto: MaPa

Mozart pod koši

A zgodba o košarkarskem Mozartu se je začela 27 let pred tem. Medtem ko je Aco Petrović že razkazoval košarkarsko nadarjenost, je mlajši brat Dražen z občudovanjem opazoval vrtenje žoge v zraku ter se navduševal nad zvokom, ki nastane ob stiku žoge in mrežice. Ta zvok je poslušal vse življenje. Od uličnega igrišča na že omenjeni Ulici Petra Preradovića v Šibeniku do največjih dvoran v Severni Ameriki.

V skorajda mitske zgodbe so prerasle pripovedi o tem, kako je še kot šolar v rodnem Šibeniku pred poukom odklepal vrata dvorane, preigraval stole in metal proti košu, vaje pa ponavljal tudi po šolskem pouku in treningih. Samoiniciativno delo, s katerim je odpravljal svoje košarkarske pomanjkljivosti in pilil met, ki je na koncu postal eden od njegovih zaščitnih znakov, mu je dalo krila, s katerimi se je dvignil visoko nad košarkarsko povprečje.

Preberite še:

Večni Dražen Petrović Večni Dražen Petrović Foto: Guliver/Getty Images

Okolja, v katerih je igral, so ga iz leta v leto vse bolj utesnjevala ter ga silila v selitve in napredovanje. Najprej mu je pretesen postal dres domače Šibenke, s katero je leta 1983 v sumljivih okoliščinah v odločilni tekmi jugoslovanskega prvenstva ugnal sarajevsko Bosno. Dan po slavju je krovna zveza izničila rezultat zadnje tekme in zahtevala nov spopad na nevtralnem terenu. Dalmatinci so pobudo zavrnili in vsaj formalno ostali brez naslova prvaka. Tega je nato Dražen po služenju vojaškega roka osvojil v Zagrebu, a s Cibono ni bil le jugoslovanski, temveč v dveh zaporednih sezonah tudi evropski klubski prvak.

Z "volkovi" iz hrvaške prestolnice je osvojil tudi evropski pokal, uspeh pa nato ponovil še v dresu madridskega Reala. Španija je bila tudi njegova prva postaja v tujini. Tudi tam je navduševal predvsem kot strelec. 30, 40, 50 ali še več točk … Če je imel Dražen svoj večer, ovir ni bilo. Imel pa je veliko svojih večerov, saj je bil rojeni zmagovalec, ki na parketu ne pozna prijateljev. Tudi brat Aco je bil le tekmec.

Dražen Petrović je navduševal tudi v reprezentanci. Dražen Petrović je navduševal tudi v reprezentanci. Foto: Getty Images Zadnja odločitev, usodna odločitev

Čeprav bi v Realu še dolgo lahko uveljavljal status zvezdnika in verjetno kmalu še tretjič stopil na evropski vrh, ga je želja po dokazovanju gnala v ZDA. Liga NBA daljnega leta 1989 za Evropejce še zdaleč ni bila tako odprta kot danes. Dražena je kot najboljšega evropskega branilca v Portlandu čakal trd kruh.

Čakala ga je predvsem dobro ogreta klop za rezervne igralce, na kateri pa je vendarle sklenil, da bo bogat repertoar pokazal tudi Američanom. Ni mu uspelo v Portlandu, kjer je sicer dobro izkoriščal igralne minute, a so bile te zelo skrbno in strogo odmerjene, zato pa je v polnem sijaju zablestel v moštvu New Jersey Nets. V dveh sezonah in pol se je uveljavil kot eden najboljših branilcev v ligi ter strelec, ki je neumorno polnil koše tekmecev.

Posebno poglavje njegove kariere je bila reprezentančna košarka. Že kot najstnik se je prebil v člansko jugoslovansko reprezentanco, s katero je na svetovnih prvenstvih osvojil zlato in bron, enak je tudi izkupiček evropskih prvenstev, na olimpijskih igrah pa je bil tretji v Los Angelesu 1984 in drugi v Seulu 1988. Zadnjo kolajno na reprezentančni ravni je osvojil leta 1992, ko se je s Hrvaško veselil srebra na olimpijskih igrah v Barceloni.

Leto zatem je po odlični sezoni v dresu NJ Nets Hrvate popeljal še na evropsko prvenstvo. A tega ni dočakal. Še 6. junija 1993 je na zadnji tekmi kvalifikacijskega turnirja na Poljskem igral proti slovenski izbrani vrsti in kljub 30 točkam izgubil, dan zatem pa umrl v prometni nesreči pri kraju Denkendorf. Soigralci so se odločili za letalski prevoz, sam je izbral cesto. Zadnja odločitev v življenju je bila zanj usodna.

Naš mali. Tako Draženu pravijo v njegovem Šibeniku. Naš mali. Tako Draženu pravijo v njegovem Šibeniku. Foto: MaPa

Dražen Petrović (22. 10. 1964–7. 6. 1993)
Klubi: Šibenka, Cibona, Real, Portland in NJ Nets 
Reprezentanci: Jugoslavija in Hrvaška
Največji uspehi: evropski klubski prvak s Cibono (1985 in 1986), evropski prvak z Jugoslavijo (1989), svetovni prvak z Jugoslavijo (1990), dve srebrni olimpijski kolajni (1888 in 1992) ter ena bronasta (1984)

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • slovenija / 20.09.2017. ob 14:00 0 0

    Dražen je še vedno največja legenda na področju bivše Yuge...

    0 0
delitve: 3013
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin