Evropa Slovencem postavlja ogledalo, odsev pa ni najlepši

Razburljivosti, napetosti, pravih bojev v finalu državnega prvenstva v košarki ni manjkalo, a to še ne pomeni, da je slovenska liga kakovostna. Kakovostnih mladih košarkarjev ni na pretek, konkretne odgovore pa nam daje Evropa.

Pokal je na koncu romal v roke košarkarjev Heliosa, ki niti sami pred začetkom sezone niso pričakovali, da se bo zgodilo kaj takega.

Kaj reči po koncu državnega prvenstva v košarki? Dejstvo je, da smo spremljali razburljive obračune tako v polfinalu kakor tudi v finalu. Navijači so zlasti v finalu napolnili dvorani v Laškem in Domžalah, Helios pa je na koncu zasluženo osvojil še drugi naslov v zgodovini kluba.

A lahko bi se prepustili zaključnemu finišu in evforiji, ki pa zabrišeta dejansko stanje v slovenski košarki. S tem ne želim zmanjševati uspeha Heliosa, a treba si je naliti čistega vina, da je v naši državi liga vse prej kot na visoki ravni.

Poglejmo le, koliko košarkarjev, ki so igrali v finalu, bi lahko bilo zanimivih za slovensko reprezentanco. Morda bi lahko pri Zlatorogu izpostavili Miho Vašla, a še on bi dobil priložnost le na širšem seznamu.

Pa se vprašajmo, ali je v štirih najboljših slovenskih klubih toliko kakovostnih in nadarjenih košarkarjev, da bi lahko sestavili evropsko moštvo, kot je bila v zlatih časih Olimpija, v katero so z vseh koncev Slovenije prihajali v Ljubljano.

Helios lahko, Olimpija ne more

Nimamo vrhunskega kluba, ki bi vse to vlekel za seboj. Olimpija, Olimpija in spet Olimpija, kar trobimo že lep čas. Od vseh ima daleč najboljše možnosti za košarkarsko nadvlado, a se v Ljubljani že leta vrtijo v začaranem krogu. Nenehno izpostavljajo finance in dolg, za katerega še zdaleč ni videti, da bi se zmanjšal oziroma izničil. Na drugi strani slišimo, kako je prav novi prvak Helios v štirih letih zmanjšal milijonski dolg na 250 tisoč evrov ...

Dvorani v Domžalah in Laškem sta bili v finalu polni. Pred zaključno evforijo takšne podpore ni bilo.

Nekateri bi si morali naliti čistega vina in prepustiti delo tistim z znanjem ali pa začeti iz ničle. Po hodnikih se že govori, da se bodo v najbolj trofejnem slovenskem klubu kmalu vendarle zgodile kadrovske spremembe v vodstvenih garniturah.

Mladi in njihove (ne)vloga 

Poglejmo še en vidik, ki bi moral vzbuditi veliko pozornosti. Mlade in njihovo vlogo v najboljših ekipah. Le trener Zlatoroga Aleš Pipan si je upal in v finalu v rotacijo postavljal Nejca Bariča, ki je pred kratkim dopolnil 19 let. Pri Heliosu je bil na primer najmlajši Slovenec 24-letni Luka Vončina.

Če gremo en krog nazaj, vidimo, da tudi v polfinalu mladi z redkimi izjemami niso dobivali priložnosti, medtem ko večina tujcev ni bila dodana vrednost. Kako se bodo mladi razvijali, če v nič kaj kakovostnem prvenstvu pri najboljših ekipah sploh ne dobivajo priložnosti? V boj jih je treba poslati že pri 17, 18 letih. Krka, ki je pri košarkarjih do 19 let postala državni prvak, ni imela v članskem moštvu niti enega košarkarja iz tega moštva.

Prav zaradi tega se dogaja, da mladi košarkarji pogosteje odhajajo v tujino, saj pri nas ne vidijo sistema, ki bi mu zaupali in bi jim prinesel zadoščenje. Olimpija je tako pred dnevi spet izgubila nadarjenega košarkarja, potem ko je 207 centimetrov visoki in leta 2001 rojeni Amer Mehić odšel v Srbijo k Mega Leksu. Da ne govorimo o odhodu Luke Dončića, Emirja Sulejmanovića, Žana Marka Šiška …

Pogled onkraj naših meja pove veliko

In kje se dejansko vidi kakovost slovenske klubske košarke? V Evropi. Elitna evroliga je oddaljena svetlobna leta. Finalista državnega prvenstva v tretjerazrednem tekmovanju Fiba Europe Cup sploh nista prestopila praga prvega dela, v katerem je bilo kar 56 ekip. Le Krki je od štirih slovenskih klubov uspel ta podvig, nato pa je obstala v drugem delu. Premagovali so nas avstrijski, nizozemski in danski klubi …

Krka in Olimpija sta spet pokleknili ob nepravem času.

Olimpija se je sicer uvrstila med 16 najboljših v drugorazrednem tekmovanju Eurocup, vendar lahko ta uspeh pripisujemo tudi temu, da košarkarji pri nastopanju v Evropi niso čutili rezultatskega pritiska in zaigrali bistveno bolj sproščeno, medtem ko je bilo breme za njih v domačem okolju (pokal in državno prvenstvo) preveliko in so vedno padli na izpitu.

Prav tako smo v regionalni ligi ABA v spodnjem domu, kar je dodaten dokaz, kje je slovenska košarka.

Ogledalo nam nastavljata Evropa sama in bližnja okolica.