SiolNET. Sportal Košarka
0,59

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Obletnica zlate medalje košarkarjev Jugoslavije sredi Ljubljane

Američanom pustili Luno, zlata ne #video

0,59

termometer

Ivo Daneu
Ivo Daneu kot kapetan s pokalom za osvojitev svetovnega prvenstva z reprezentanco Jugoslavije sredi Ljubljane pred natanko 50 leti.

Pisalo se je leto 1970, vseskozi nabito polna Hala Tivoli, navijači v transu, norišnica na vsakem koraku, košarkarji Jugoslavije blesteli na parketu, za posladek pa še osvojena zlata medalje takratne reprezentance. Kapetan Ivo Daneu je dvignil pokal visoko v zrak, ob sebi imel tudi Aljošo Žorgo, ki sta bila del zgodovinskega dogodka sredi Ljubljane, kjer se je Jugoslavija izstrelila v košarkarsko orbito.

Pred natanko 50 leti je med 10. in 24. majem na področju nekdanje Jugoslavije potekalo svetovno prvenstvo v košarki. Sarajevo, Split, Karlovec, Skopje in Ljubljana so bili središča košarkarskega dogajanja.

Domači izbrani vrsti je poveljeval legendarni trener Ranko Žeravica. V ekipi sta bila tudi dva slovenska košarkarja. Kapetan Ivo Daneu in Aljoša Žorga sta sestavljala slovenski paket, ob njima pa so bili v reprezentanci še Ratomir Tvrdić, Ljubodrag Simonović, Vinko Jelovac, Trajko Rajković, Dragan Kapičić, Krešimir Ćosić, Damir Šolman, Nikola Plećaš, Dragutin Čermak in Petar Skansi.

Končni vrstni red: 1. mesto Jugoslavija, 2. Brazilija, 3. Sovjetska zveza. Končni vrstni red: 1. mesto Jugoslavija, 2. Brazilija, 3. Sovjetska zveza. Foto: Miloš Švabić, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Da je bilo prvenstvo sploh v Ljubljani, gre velika zasluga Borisu Kristančiču, poudarja Žorga: "Boris je nesporni oče slovenske košarke. Izredno inteligenten, izvrsten igralec in trener. Brez njega ne bi bilo svetovnega prvenstva v Ljubljani, saj je bil avtor zamisli, ki jo je uresničil s Stanetom Dolancem."

Vsa Ljubljana, Slovenija in Jugoslavija so živeli za to zgodovinsko prvenstvo, ki je šlo v anale tega športa. Košarkarji so igrali vsi za enega in eden za vse. "Kot mušketirji," je izpostavil Daneu.

Ljubljana, Slovenija in Jugoslavija živele za prvenstvo, košarkarji kot mušketirji

Jugoslavija je bila kot gostiteljica uvrščena neposredno v zaključni del, ki je potekal v hramu košarke Hali Tivoli. Sedem ekip (ob domači izbrani vrsti še Brazilija, Sovjetska zveza, Italija, ZDA, Češkoslovaška in Urugvaj) in na voljo tri medalje. Vsaka ekipa se je pomerila druga z drugo.

Ivo Daneu in zlato slovo - skakal po eni nogi

Daneu, MVP svetovnega prvenstva v Urugvaju leta 1967, ko je Jugoslavija osvojila srebrno medaljo, je stisnil zobe, da je sploh lahko zaigral pred domačimi navijači. Dve srebrni medalji s svetovnih prvenstev je že imel, želel je zlato. "Že dve leti pred tem sem vedel, da se bom leta 1970 poslovil. Vmes je prišla še poškodba stegenske mišice. To je bilo februarja. Če prvenstvo ne bi bilo v Ljubljani, niti ne bi igral. Skakal sem po eni nogi in, še danes ne vem, kako, dosegel dva koša," je v enem sobotnem intervjuju za Sportal dejal Daneu, ki je košarkarski vrhunec, kar se iger na parketu tiče, doživel na prejšnjih prvenstvih in olimpijskih igrah leta 1968 v Mehiki, kjer se je skupaj z Žorgo veselil srebrne medalje.

Navijači so vedeli, kaj sledi. Tako kot košarkarji ... Navijači so vedeli, kaj sledi. Tako kot košarkarji ... Foto: Edi Šelhaus, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Najtežja je bila prva tekma, na kateri je Jugoslavija s 66:63 preskočila sosednjo Italijo. Najbolj vroč je bil s 27 točkami Ćosić, Daneu jih je prispeval pet, pri Žorgi je statistika ostala prazna. "Vsi smo imeli tremo in smo komaj zmagali. Na koncu nisem toliko igral zaradi poškodovane mišice. Dal sem, kolikor sem mogel," se spominja Daneu.

Zbadanje Američanov: Luna vaša, zlata naša

Naslednja je bila na vrsti Brazilija, ki je na koncu osvojila srebrno medaljo. Z 80:55 so jo na krilih navijačev, ki so zapolnili dvorano pod Šišenskim hribom, dobesedno odpihnili. Proti Češkoslovaški, ki je padla s 84:94, je prve točke (4) vknjižil tudi Žorga, strelsko pa je še naprej blestel Ćosić. Selektor Žeravica je imel po tej tekmi kar nekaj pripomb, saj je dobil občutek, da so si košarkarji vzeli dvoboj kot počitek in niso zaigrali po njegovih navodilih.

Navijači so dali Američanom vedeti, da bo Jugoslavija tokrat močnejša. Navijači so dali Američanom vedeti, da bo Jugoslavija tokrat močnejša. Foto: Svetozar Busić, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Po zanesljivi zmagi nad Urugvajem (63:45) je prišla tekma z ZDA, ki je imela poseben predznak. Navijači so zbadali Američane že pred tekmo, se spominja Daneu: "Luna vaša, zlata naša, so jim sporočali. Američani so odgovarjali z vodo v polivinilastih vrečkah. A nikogar niso poškodovali."

Ta zapis, ki so ga izdelali navijači iz Primorske, je imel globlji pomen. Američanom so želeli sporočiti, da so leto prej res kot prvi osvojili Luno, na katero je kot prvi Zemljan stopil Neil Armstrong, a bo na tem prvenstvu zlata medalja pripadla Jugoslaviji.

Po padcu ameriške reprezentance so jugoslovanski košarkarji stopili na vrh, čeprav prvenstva še ni bilo konec

V Hali Tivoli je bilo ozračje naelektreno. Navijači so pripravili čarobno vzdušje, tribune so pokale po šivih. Američani sicer v drugem polčasu nikdar niso vodili, a so nenehno dihali za ovratnik. Preglavice domači ekipi je povzročila peta osebna napaka Ćosića, ki se je moral v 27. minuti usesti na klop. Mladi trener Žeravica je v igro poslal Daneua, saj je v zaključku potreboval izkušenega košarkarja.

Spomin na zlato leto 1970

Zmaga s 70:63 je razblinila vse dvome. Čeprav je bila do konca še tekma s Sovjetsko zvezo, ki je osvojila bronasto odličje, je bilo jasno, da bo Jugoslavija osvojila zgodovinsko zlato medaljo.

Pokal skoraj padel iz rok, pravljica večna

Zadnji obračun je bil tako le še formalnost, zato poraz z 72:87 ni povzročil nobene rane. V glavah košarkarjev je že bil vrh sveta. Na valu največje evforije so suvereno prišli do zlate medalje. Čast dviga pokala je pripadla našemu Daneuu, ki se je po prvenstvu reprezentančno upokojil: "Spominjam se tistega pokala. Bil je sestavljen iz dveh delov. Zgornji in spodnji nista bila pričvrščena skupaj. Skoraj mi je padel iz rok in se razbil."

SP v košarki 1970 Foto: Miloš Švabić, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Norija ob osvojeni zlati medalji se je nato preselila na ljubljanske ulice, kjer so navijači pričarali pravi koncert avtomobilskih siren, vzklikali parole in vse do jutra proslavljali uspeh, ki so ga zrežirali izbranci Ranka Žeravice. "Prvenstvo, ki smo ga dobili, je bilo načrtovano, da ga bomo osvojili. Vendar ni bilo lahko," se je spomnil kapetan junakov, ki so postali junaki nekdanje skupne države in sredi Ljubljane spisali košarkarsko pravljico, o kateri so govorili po vsem svetu in odmeva še zdaj.

Peterka prvenstva

Krešimir Ćosić (Jugoslavija)

Sergei Belov (Sovjetska zveza) - MVP (najkoristnejši košarkar prvenstva)

Modestas Paulauskas (Sovjetska zveza)

Ubiratan Pereira Maciel (Brazilija)

Kenny Washington (ZDA)

Orali so ledino košarke in naslednjim generacijam pokazali, kakšna je pot do vrha. Jugoslavija je pred razpadom na svetovnih prvenstvih osvojila še tri zlate, tri srebrne in dve bronasti medalji. Če prištejemo še zlati odličji s svetovnih prvenstev leta 1998 in 2002, ko je nosila ime Zvezna republika Jugoslavija, je ob ZDA - z igralci iz lige NBA so lahko začeli igrati od leta 1994 naprej - najuspešnejša reprezentanca na svetovnih prvenstvih. Obe sta namreč tekmece pokorili petkrat.

A prvo zlato je vendarle nekaj posebnega. In kaj je lepšega od tega, če do njega prideš pred domačimi navijači. Spomin, ki bo večen.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 7
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin