Aleksej Nikolić: Ko imaš ob sebi Dragića in Zdovca, imaš lahko ušesa le napeta …

Preteklo poletje je imelo za mladega slovenskega organizatorja igre Alekseja Nikolića poseben predznak. Ne le, da je lahko pri 19 letih treniral skupaj z Goranom Dragićem in preostalimi reprezentanti, ampak ga je selektor Jure Zdovc odpeljal tudi na svetovno prvenstvo, kjer je nabiral potrebne reprezentančne izkušnje. Zdaj jih skuša unovčiti pri bosanskemu klubu Spars, ki je v tamkajšnjem prvenstvu po 14 krogih še nepremagan, prav slovenski košarkar pa je osrednja figura kluba iz Sarajeva – v povprečju dosega 13,1 točke, 5,7 podaje, 2,2 skoka in 1,8 ukradene žoge na tekmo.

Ker ste v klubu Spars večinoma mladi košarkarji, verjetno veliko časa preživite v dvorani. Koliko ur dnevno ste torej na parketu? Treninge imamo zjutraj in zvečer ter trajajo skupno približno štiri ure. Nato se še kombinira delo v fitnesu. Le ob četrtkih zjutraj imamo prosto.

Ste košarkar, ki tudi po treningu ostane na igrišču in meče dodatno na koš? Rad vržem kaj dodatnih žog. Sem pa vedno uro pred treningom že v dvorani in se ogrevam. Zaradi težav s hrbtom, ki sem jih imel v preteklosti, moram narediti preventivne ogrevalne vaje. Enako je potem po koncu treninga, da se pravilno raztegnem.

Ali je zdaj vse v redu s hrbtom? Vse je v redu. Pred časom sem imel težave z bolečinami, zdaj pa jih ne čutim. Moram biti pa dosleden pri ogrevanju in imeti zaradi tega posebno disciplino.

Sezona se je za vaš klub začela odlično. Po 14 krogih ste še nepremagljivi, vi pa ste tisti, ki nosite igro Spars iz Sarajeva. Kako gledate na prvi del tekmovalnega obdobja? Sezona je super. Smo brez poraza in v vsako tekmo gremo z željo, da zmagamo, kar je logično. Imamo zmagovalno miselnost. V primerjavi z lansko sezono sem napredoval. Zdaj lahko tudi redno igram, saj nimam težav s poškodbami, kot sem jih imel lani. Mislim, da sem veliko napredoval in dobro vodim igro. Najbolj pomembno mi je, da je ekipa zadovoljna in delujemo kot celota. Smo prava klapa in vsi smo zelo ambiciozni.

Sta vas reprezentančno poletje in svetovno prvenstvo v Španiji kaj dvignila, da ste naredili dodaten preskok na klubski sceni? Izbrana vrsta mi je veliko dala. Videl sem, kako vse skupaj deluje v članski vrsti, kaj posameznik potrebuje, da pride na višjo raven, na čem moram delati in kje so moje napake. Te moram izničiti in trdo delati. Ko sem dobil poziv selektorja Jureta Zdovca za pot v Španijo, sem dobil dodatno motivacijo in priložnost, da izpopolnim košarkarsko znanje ter tako postanem boljši igralec. Mislim, da mi dobro uspeva, vendar nisem nikdar zadovoljen, ker želim vedno napredovati.

V reprezentanci ste imeli ob sebi najboljši mogoči osebi: Gorana Dragića kot vrhunskega organizatorja igre in selektorja Jureta Zdovca, ki je bil nekoč prav tako izvrsten v vlogi, ki jo imate v košarki vi … Vseskozi sem imel ušesa napeta in oči odprte. Informacije sem skušal kar požirati. Veliko mi je pri prestopu v člansko reprezentanco pomagal oče, ki je nekoč že bil v reprezentanci in videl, kako stvari tam potekajo.

Omenili ste očeta Davida, ki je dolgoletni košarkarski delavec, bil pa je tudi pomočnik Aleša Pipana v članski reprezentanci. Kakšne nasvete vam je lahko posredoval? Povedal mi je, kako se dela v članski reprezentanci. Razlika med mladinskimi selekcijami in člansko je ogromna. Povedal mi je, kako se moram med člani vesti. Prav zaradi njegovih nasvetov sem se imel lepo. V reprezentanci ni le ena stvar, na katero moraš biti pozoren. Vedno mi je poudarjal, da moram biti enak tako na parketu kot zunaj dvorane.

Verjetno vas je potem oče vpeljal v svet košarke … Tako mene kakor brata Mitjo. Ta šport pa sem na koncu sam izbral. Ko sem ju videl, kaj počneta z žogo, sem ju skušal posnemati. Mi je pa oče veliko svetoval in me usmerjal. Vedno sem ga poslušal in zaupal vanj. Veliko se slišiva in pogovarjava o vsem.

Koliko ste se pa lahko naučili od Gorana Dragića, ki je prvi mož reprezentance? Veliko. Vedno je bil v pomoč, če si jo potreboval – da mi je odgovoril na kakšno vprašanje. Nisem pa silil v njega. Le gledal sem ga in si skušal zapomniti, kako on opravlja svoje delo na parketu. Vedno je bil na voljo. Je vrhunski košarkar in super oseba, tudi ko stopi dol s parketa.

S klubom Spars Sarajevo imate še dveletno pogodbo, vendar lahko zaradi dobrih iger pričakujemo, da vas bo kdo v prihodnji sezoni želel kupiti. Tudi sami pogledujete proti večjim klubom? Morda me bo kdo skušal speljati. Moj cilj je, da napredujem in zaigram nekoč v večjih klubih. Če sem odkrit, o tem nisem razmišljal, saj sem trenutno član Sparsa, poletje je pa še daleč. Ko bo prišel čas za te stvari, se bomo usedli in pogovorili.

Vas je morda želela poleti Union Olimpija, ki je takrat omenila vaše ime? Ne da bi vedel. Nisem se pogovarjal. Po reprezentanci sem bil pet dni doma, nato pa takoj odpotoval v Sarajevo.

Kakšne pa ima klub sploh cilje? Morda liga ABA? Regionalna liga je zagotovo želja, vendar ne mislijo prehitevati dogodkov. Če se bo začutilo, da bi jo lahko igrali, potem bomo šli vanjo. Ne bomo pa v ligo na silo rinili. Klub se iz leta v leto počasi dviguje. Delajo v smeri, da se mladi košarkarji razvijajo v pravo smer.

Kako pa kaj v Sarajevu gledajo na vas kot Slovenca? Tu sem že štiri leta in so me vzeli za svojega. Tudi sam se počutim povsem domače. Zanje nisem tujec. Odlično se razumem z vsemi košarkarji in prijatelji, ki sem jih spoznal v Sarajevu.

Se lahko uprete zabavam, ki so znane v Sarajevu? Slovenci radi romajo v to mesto, da se potem tam zabavajo. Odločil sem se, da bom igral košarko, zato sem pri tem profesionalen. Vem, kaj hočem in zakaj igram košarko. Na koncu nimam preveč časa za to. Moj namen je dvorana, da treniram in igram. Če se najde kakšno druženje, grem, vendar ni pretiravanja.

Verjetno okoli vas košarkarjev skačejo tudi dekleta. Kako se spopadate s tovrstnimi stvarmi? Pri zabavi zunaj košarkarskih igrišč pride na plan profesionalizem. Moraš gledati, kaj si kot posameznik najbolj želiš. Pri meni je košarka, zato se prioritete hitro razporedijo in potem ni težav.

Za Sarajevo je sicer znano, da se tam dobro je, a je hrana težka – od čevapčičev naprej. Se jim je težko upreti? Tovrstno hrano dam na stranski tir, vendar se včasih zgodi, da kaj takega pojem. So odlični. Sicer pa pazim na prehrano, da jem čim bolj zdravo. Tu je veliko pregreh, na katere moram paziti.

Verjetno imate pri vsem tem v glavi tudi reprezentančno poletje in s tem dodatno varovalko. Boste na parketu naredili vse, da bi bili letos prav tako del članske izbrane vrste, ki ji bo na evropskem prvenstvu na Hrvaškem in v Franciji poveljeval Jure Zdovc? Moja velika želja je, da bi se mi ponovilo lansko poletje. Upam, da me bo selektor spet vpoklical na priprave, nato pa se bo začela borba za pozicijo. Garal bom. Vedno rad treniram.