Tadej Pogačar
Torek, 15. 7. 2025, 16.30
1 mesec, 1 teden
Pogovor s pisateljem Urošem Grilcem
Zanimive podrobnosti nastajanja slikanice o Tadeju Pogačarju in Urški Žigart: čopki izpod čelade ostanejo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
Zanimanje za slikanico Pogi pa Pika, ki je 1. julija izšla pri založbi Škrateljc, je precejšnje tudi izven slovenskih meja.
Zakaj je Tadej Pogačar tako spreten na kolesu in zakaj je Urška tudi "Pika"? To je le del odgovorov, ki jih boste našli v slikanici z naslovom Pogi pa Pika, ki bralca skozi zgodbo priljubljenega kolesarskega para in ilustracije Gregorja Goršiča popelje v pravljični svet škratov, velikanov in zmajev ter ga navdušuje za kolesarjenje. O postopku nastajanja slikanice smo se pogovarjali z njenim avtorjem Urošem Grilcem.
Prvega julija, le nekaj dni pred začetkom 112. izvedbe Dirke po Franciji, je v zbirki Škratolovščine v založbi zavoda Škrateljc, ki ustvarja Pravljično-doživljajsko transverzalo po Sloveniji, družinske dogodivščine v naravi, povezane z izvirnimi zgodbami v slikanicah, izšla slikanica z naslovom Pogi pa Pika.
Pisatelj Uroš Grilc si je zgodbo zamislil kot popotovanje Tadeja Pogačarja in Urške Žigart od šolskih dni, ki so pri obeh povezani s kolesom, preko srečanj s pravljičnimi junaki. Pri nastajanju pravljice, ki bralca spodbuja k pogumu, vztrajnosti in gibanju, sta sodelovala tudi njena glavna junaka. Zanimivo, Pogi je izrecno prosil, da ga ilustrator Gregor Goršič upodobi z značilnimi prameni las, ki mu vedno brez izjeme štrlijo izpod čelade in so njegov zaščitni znak. Z avtorjem pravljice smo se pogovarjali o ustvarjalnem procesu, sodelovanju z družinami Pogačar, Žigart in Hauptman in potencialu širjenja zgodbe preko slovenskih meja.
Intervju: Uroš Grilc
Kaj je spodbudilo nastanek zgodbe o Tadeju Pogačarju in Urški Žigart? Kdaj in kako se je klobčič začel odvijati?
Zelo veliko vlogo pri tem je imela Teja Hauptman. Srečala sva se zaradi povsem druge teme, nato pa naju je pogovor spontano zanesel k razmišljanju o Tadeju in Urški, o tem, kako zdravo in zrelo živita, koliko solidarnosti, sočutja in odgovornosti do okolja premoreta, predvsem pa, kako avtentična sta v svoji preprostosti. Hitro sva vedela, da želiva ustvariti slikanico, s katero bomo skupaj z njima nagovorili čim več otrok. In čeprav je morda nenavadno, da je zgodba posvečena obema in ne le Tadeju, se nama je to zdelo samoumevno. Vsak, ki ju pozna, ve, kako močno povezana sta. Nista le par, sta tim. In ravno zaradi te povezanosti je nastala taka zgodba, kot je, iskrena in polna topline.
Kako sta se Tadej in Urška odzvala na to, da bosta glavna junaka v pravljični zgodbi, ki temelji tudi na njunem resničnem življenju? Menda sta bila tudi onadva vpletena v nastajanje zgodbe.
Da, preko Teje smo bili ves čas v stiku z Urško in Tadejem, kar je pomenilo, da sta lahko že zgodaj videla prve osnutke zgodbe in ilustracij ter skupaj z nami odločala o ključnih detajlih. Pri projektu smo tesno sodelovali tudi z družino Pogačar – z Mirkom in Marjeto – ter z Urškinim očetom Jankom Žigartom. V projekt sta bila vključena tudi Teja in Andrej Hauptman. Brez njih ne bi poznali podrobnosti o njiju, ki jih prej nismo. Ko mislimo, da že vse vemo o njima, ugotovimo, da ni tako.
Na primer?
Ena od prikupnih skrivnosti, ki jo pozna le redkokdo, je tudi odgovor na vprašanje, zakaj je Tadej tako izjemno spreten na kolesu. Preprosto – kot otrok se je pogosto v šolo vozil kar z monociklom. In zakaj Urški pravijo Pika? Zaradi znamenja na nogi, ki je postalo njen zaščitni znak.
Ravno takšni detajli, resnični, osebni in topli, dajejo zgodbi posebno vrednost. Pravljičnost se tako prepleta z resničnostjo, fantazijski elementi pa z resničnimi kraji. Zato se zgodba dogaja na legendarnih klancih, od Krvavca do Stelvia, in zato deluje tako pristno, ker izhaja iz življenja.
V resnici je šlo za precej kompleksen projekt, ki smo ga res želeli izpeljati tako, da se vsi vpleteni z zgodbo poistovetimo. Da bo zgodba, če bo le mogoče, nekoč dobila tudi nadaljevanje, je bil še dodaten razlog, da smo jo zastavili premišljeno in dolgoročno. Zato nam tudi veliko pomeni, da sta Tadej in Urška na koncu knjige podpisana. To ni zgolj formalnost, to pomeni, da res stojita za zgodbo.
Tako kot pri drugih projektih Zavoda Škrateljc smo tudi tokrat zgodbo zasnovali v sodelovanju z lokalnimi deležniki. To nam je izjemno pomembno: da pravljične pripovedi nastajajo na resničnih temeljih, da povezujejo obstoječe elemente, kraje in ljudi. Tudi Pogi pa Pika ni izjema. Gre za zgodbo, ki nastaja "od znotraj".
Menda je bila Tadejeva želja, da se na ilustracijah, ki ga upodabljajo, ohrani pramene las, ki mu vedno štrlijo izpod čelade in so njegov zaščitni znak.
Res je. Tadej je izrecno povedal, da si želi, da čopki, ki mu štrlijo izpod čelade, ostanejo, ker so njegov zaščitni znak. Ta prigoda pa je še en pokazatelj, da je slikanica nastajala v zares sproščenem slogu in da gre za zelo pozitivno zgodbo.
Ilustracije je ustvaril Gregor Goršič, ki je tudi sam velik ljubitelj kolesarstva in se je zelo natančno posvetil vsakemu detajlu, tudi Pogijevemu položaju na kolesu in izrazom na obrazu.
Skratka, v ozadju je res ogromno dela, zato je slikanica nastajala kar dolgo časa, nekje od septembra lani. Prav zaradi te predanosti nam je bilo zelo pomembno, da bomo z zgodbo in vizualno podobo na koncu zadovoljni vsi, ki smo sodelovali pri projektu. Tudi odzivi bralcev so zelo pozitivni in to nas zelo veseli.
Slikanica je izšla v nakladi 2.500 izvodov, kar je za slovenski trg dokaj velika številka. Ali računate tudi na tuje bralce in kako je s prevodi?
Odločili smo se, da bomo najprej nagovorili slovenske bralce, a že v prednaročilu je slikanica naletela na izjemen odziv tudi v tujini, kar nas je prijetno presenetilo. O knjigi so poročali številni tuji mediji, od uradne strani Tour de France in Eurosporta do CyclingNews ter medijev iz Španije, Italije, Nizozemske ... Seznam je dolg. Kar pa je še posebej zanimivo, že v prednaročilu so naročila za slovensko izdajo prihajala iz vsega sveta: iz ZDA, Francije, Belgije, Češke, Srbije, celo iz Japonske.
Slikanica bo vsekakor dobila prevod, vendar še ne v tem trenutku. Prevod sam po sebi namreč še ne pomeni, da bo knjiga našla pot do širšega občinstva – prav zato bomo poskusili avtorske pravice prodati tujim založbam, kar je zagotovilo, da bo knjiga dobro predstavljena tudi na tujem trgu. Zaradi Pogijeve priljubljenosti v svetu in univerzalnega sporočila zgodbe verjamemo, da ima slikanica potencial za veliko več. S prevajanjem se bomo začeli ukvarjati jeseni, glede na zanimanje pa je povsem mogoče, da bomo že avgusta morali v ponatis.
Del prihodkov od prodaje za Fundacijo Tadeja Pogačarja
Posebnost slikanice Pogi pa Pika je tudi v tem, da se zgodba ne odvija v izmišljeni deželi, temveč na povsem resničnih, skoraj kultnih kolesarskih lokacijah doma in v tujini. Bralci bodo skupaj z glavnima junakoma kolesarili čez Vršič, se vzpenjali na Krvavec – klanec Tadejeve mladosti, kjer oktobra pripravlja Pogi Challenge – in zavili še na Pohorje, na Urškin domači vzpon pri Treh Kraljih. Pot ju vodi tudi v Flandrijo, čez Galibier in vse do znamenitega Stelvia.
Del prihodkov od prodaje bo namenjen Fundaciji Tadeja Pogačarja, ki nudi podporo ranljivim skupinam, predvsem otrokom z rakom in družinam, prizadetim v naravnih nesrečah. Med drugim so razpisali tudi štipendije za šolsko leto 2025/26, s katerimi želijo mladim junakom olajšati vsakdan.
Slikanica je nastala s podporo podjetja Lumar, ki je generalni pokrovitelj projekta, in Visit Cerklje, ter partnerstvom ekip Pogi team in Pika team, Kolesarskega društva Rog in Fundacije Tadeja Pogačarja.
Preberite še:
