Petek, 22. 9. 2023, 5.52
7 mesecev, 2 tedna
Intervju s kolesarjem Žakom Erženom
Slovenski najstnik z glavo na pravem mestu pred novim izzivom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,27
17-letni Žak Eržen je velik up slovenskega kolesarstva. Z nedavnega mladinskega svetovnega prvenstva na velodromu se je vrnil s srebrno medaljo v olimpijski disciplini omnium.
Žak Eržen se je dokaj zgodaj zavedel, da je njegova usoda zapisana v kolesarstvu. 17-letnik, ki se je kot kolesar in človek kalil v novomeški Adrii Mobil, se je z nedavnega mladinskega svetovnega prvenstva na velodromu vrnil s srebrno medaljo v olimpijski disciplini omnium in tako dopolnil zbirko medalj, v kateri je tudi zlata (in mavrična majica) z lanskega prvenstva, pred njim pa je že nov vrhunec, nastop na evropskem prvenstvu v Drentheju na Nizozemskem. Čeprav je povsem osredotočen na svoje kolesarske cilje, je hkrati povsem običajen najstnik. Mladostnik, ki se rad druži s prijatelji, ki težko pričakuje glavno izpitno vožnjo, po kateri bo lahko sam sedel za avtomobilskim volanom, in ki si sam skuha obrok pred treningom. Že zdaj se zaveda, da brez močne glave tudi rezultatov ne bo.
Žak Eržen bo 19. oktobra dopolnil komaj 18 let, a njegova zbirka dosežkov, kolajn in majic je že do zdaj precej impresivna. Pred kratkim se je z mladinskega svetovnega prvenstva na velodromu v Caliju v Kolumbiji vrnil s srebrno medaljo v olimpijski disciplini omnium.* To je že tretja medalja za mladega Dolenjca na mladinskih svetovnih prvenstvih v dirkališčnem kolesarstvu.Lani je na svetovnem prvenstvu v Tel Avivu osvojil zlato v dirki na izpadanje in oblekel mavrično majico ter osvojil bron v disciplini scratch oziroma dirki na končni cilj. Srebro je v dirki na izpadanje osvojil tudi na letošnjem evropskem prvenstvu za mlajše kategorije v Anadii na Portugalskem, v svoji zbirki pa ima še bron s prvenstva stare celine leta 2022. Eržen, ki se bo v novi sezoni iz ekipe Adrie Mobil, kjer se je kalil kot kolesar in kot človek, preselil v italijanski Cycling Team Friuli, razvojno ekipo moštva Bahrain Victorious, ki ga vodi njegov oče Milan Eržen, bo od leta 2025 moštveni kolega rojakov Mateja Mohoriča in Matevža Govekarja.
Z Erženom, dijakom 4. letnika Srednje elektro in tehniške gimnazije, smer tehnik računalništva, smo se pogovarjali na velodromu v Češči vasi pri Novem mestu, kjer je skupaj s kolesarjema Nejcem Peterlinom (17. mesto v dirki na točke (Points Race), 11. mesto v eliminationu in 7. mesto v Madisonu (v paru z Erženom)) in Nežo Zupanič (16. mesto v disciplini elimination oz. dirki na izpadanje in 12. mesto v omniumu)* ter trenerjem Josipom Radakovićem strnil vtise z nedavnega mladinskega svetovnega prvenstva v Kolumbiji. Jutri ga na evropskem prvenstvu čaka cestna dirka med mladinci. Na preizkušnji mladincev bodo poleg Eržena nastopili še Jaka Marolt, Erazem Valjavec, Anže Ravbar, Jakob Omrzel in Marcel Gladek.
Žak Eržen med pogovorom za Sportal.
Žak, glede na to, da je bil tudi vaš oče kolesar in da ste iz Novega mesta, kjer je kolesarstvo doma, ali je sploh bila možnost, da bi vas življenje peljalo v kateri drug šport kot kolesarstvo? Kot otrok ste sicer poleg kolesarstva trenirali smučanje, a na koncu je vendarle pretehtalo kolesarstvo.
Res je, najprej sem smučal, potem pa sem se tudi zaradi očeta začel ukvarjati s kolesarstvom. Nekaj časa sem kombiniral oboje, a takrat je bilo oboje na ravni hobija, nič resnega, potem pa sem sčasoma ugotovil, da se mi ne da hoditi več na oba treninga, in se odločil za kolo, kar je glede na družinsko ozadje kar logično. Prva leta smo uživali, kot se je dalo, na treninge sem hodil bolj ali manj zaradi družbe, z leti pa je vse skupaj postalo bolj resno. Veliko jih je vmes tudi opustilo kolesarstvo, tisti, ki smo ostali, pa bomo verjetno za vedno ostali prijatelji.
Katera dirka ali rezultat je bil prelomen na vaši poti?
Na začetku mi rezultati niti niso bili pomembni, saj sploh nisem hodil na dirke, morda sem bil do 15. leta na treh, to pa je tudi vse. No, potem pa sem v kategoriji dečki B ali A, ne spomnim se točno, imel sem 14 ali 15 let, zmagal na dirki blizu doma, v Stranski vasi, od takrat sem začel dosegati boljše rezultate in vedno bolj sem bil prepričan, da je to tisto, kar si v življenju želim početi.
Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Glasgowu na Škotskem je bil Eržen z 9. mestom najbolje uvrščen Slovenec v kategoriji mladinci.
Starostna meja profesionalnih kolesarjev se vztrajno znižuje, kdaj ste sami začeli živeti tako kot profesionalni kolesarji? Da pazite na prehrano, da kolesarstvu podrejate prosti čas …
S koncem lanske sezone oz. letošnjim letom gre bolj zares. Pazim na prehrano in na to, kar počnem v prostem času. Seveda brez tega, da grem kdaj tudi ven uživat, ne gre, saj nisem robot, športniki moramo kdaj pa kdaj tudi uživati, seveda pa prej razmislim, da to ni pred pomembnimi dirkami oz. večjimi cilji sezone. Mesec ali dva pred glavnimi cilji sezone se poskušam stoodstotno posvečati kolesarstvu, treningom in pravilni prehrani.
Ste se morali kakšni hrani odpovedati?
Niti ne, saj že tako ali tako jem zdravo. Seveda si občasno zaželim pico, nimma pa vsak dan želje po tem.
Si sami kuhate pred treningi?
Da, pred treningi si kuham sam. Kolesarska hrana je tako ali tako sestavljena večinoma iz makaronov in riža, kar ni neka kulinarična specialiteta, da je ne bi znal pripraviti.
"Rad bi bil sam svoj kolesar, ne pa se samo zgledoval po drugih."
V preteklih letih ste se izkazali kot sprinter. Kakšen teren vam najbolj ustreza?
Mislim, da bi mi ustrezale belgijske klasike, sprinti. Marsikdo mi pravi, da znam na kolesu res dobro razmišljati in da znam prepoznati pravi trenutek.
Tekmujete na cesti in na pisti. Se to dvoje dobro dopolnjuje?
Zelo dobro. Veliko stvari s piste se lahko uporabi na cesti in obratno. Tudi pri profesionalnih kolesarjih vidimo, da jih je veliko iz piste na cesti in obratno in so v obeh svetovnih zelo uspešni. Mislim, da se to dvoje da zelo dobro kombinirati.
Imate med kolesarji vzornika? Ste se po kom še posebej zgledovali?
Februarja letos je na enodnevni dirki Kuurne-Bruxelles-Kuurne osvojil odlično 2. mesto.
Do mladinskih kategorij dirk sploh nisem spremljal, niti nisem kaj posebej poznal kolesarjev, zdaj pa je seveda drugače, spremljam vse dirke in kolesarje.
Med Slovenci seveda izstopajo Tadej Pogačar, Primož Roglič in Matej Mohorič, vsi so danes na neki način moji idoli, pa tudi drugi so mi všeč. Ampak po drugi strani si želim, da bi nekoč kdo rekel, da si želi biti tak kot Žak Eržen. Rad bi bil sam svoj kolesar, ne pa se samo zgledoval po drugih.
Na kaj ste najbolj ponosni?
Ravno na letošnje svetovno prvenstvo na pisti, kjer sem osvojil 2. mesto v omniumu, ki je skupek štirih kolesarskih disciplin.
Tudi trener mi vedno pravi, da sem, tudi če ne dobim medalje, a se zavedam, da sem dal od sebe 110 odstotkov, lahko zadovoljen, prav tako vsi preostali in nihče mi ne more ničesar očitati. S tem se strinjam. Če veš, da si naredil vse, kar zmoreš, si lahko zadovoljen in si nimaš česa očitati. Tako je bilo tudi na svetovnem prvenstvu, dal sem vse od sebe in lahko sem zadovoljen.
S svetovnega mladinskega prvenstva v Caliju v Kolumbiji se je vrnil s srebrno medaljo v olimpijski disciplini omnium.
Za olimpijske igre v Parizu boste še premladi, za igre v Los Angelesu leta 2028 pa boste stari ravno prav. Verjetno je tudi to eden vaših ciljev. Jih zapisujete, vizualizirate?
To ne oziroma še ne, morda v prihodnosti. V mladinski kategoriji ni toliko velikih dirk kot pri profesionalcih, najpomembnejši sta evropsko in svetovno prvenstvo, ko bom prišel med člane, pa si bom mogoče cilje tudi zapisal in jih potem – upam – tudi odkljukal, ko jih bom dosegel.
Kdo je na vaši kolesarski poti pustil največji pečat? Kdo vam je najbolj pomagal, vas usmerjal?
Zagotovo moj oče. Vem, da bi zame naredil vse. Jaz gonim kolo, on in mami pa me pri tem spodbujata in poskrbita, da imam vse, kar potrebujem. Tudi sestre in dedek me spodbujajo. Vedno, kadar se z večjega tekmovanja vrnem z medaljo, se z dedkom zjokava, ker je tako ponosen name. Najprej se on razjoče in potem ne morem, da se ne bi tudi sam. Vsa družina mi je v ogromno oporo, pa seveda vsi trenerji. Moj trener je Borut Božič, klubski pa Josip Radaković, skupaj preživimo ogromno časa in se zelo dobro poznamo.
Na kaj ste v letošnji sezoni najbolj ponosni?
Zmagal letos še nisem, a sem vseeno lahko zadovoljen. Naredil sem vse, da sem bil na največjih dirkah v letošnji sezoni v najboljši formi, zato sem lahko ponosen nase.
Kdo je vaš sogovornik, ko se slabo počutite?
Prav tako družina, trener.
Sodelujete s kom tudi na področju mentalne priprave?
Še ne, spremljam pa precej podkastov o temah, ki govorijo o mentalni pripravljenosti športnikov.
Bi zase rekli, da razmišljate kot zmagovalec?
Mislim, da ja. Včasih se mi zgodi, da mi čustva prekipijo, na primer jeza, a se hitro pomirim. Zavedam se, da v športu glava oziroma mentalna priprava igra zelo pomembno vlogo in da moraš tudi na tem področju priti na zelo visoko raven, da lahko rečeš, da imaš vse urejeno.
19. oktobra boste praznovali 18. rojstni dan. Kako velik mejnik bo to v vašem življenju?
Mislim, da je 18. rojstni dan za vsakega pomemben mejnik v življenju. Ne samo, da imaš takrat zabavo (smeh, op. p.), predvsem je pomembno to, da takrat postaneš odgovoren sam zase, zraven pa spadajo tudi druge stvari, kot je, na primer, vozniški izpit.
Čaka vas še en pomemben korak, z novo sezono se boste iz ekipe Adria Mobil preselili v razvojno ekipo moštva Bahrain Victorius, Friuli. Kaj pričakujete od tega razvojnega obdobja?
Res je, s 1. januarjem bom prestopil v drugo ekipo. Kaj bo drugače? Nisem še toliko razmišljal o tem, za zdaj sem osredotočen na letošnjo sezono, ki bi jo rad čim bolje končal. Seveda bo to zame nekaj novega, nova kategorija, bomo videli.
Prihodnje leto vas čaka še matura. Še en zalogaj.
Res je, še prej se bo treba osredotočiti na to.
Kako žonglirate med kolesarstvom in šolo?
Za zdaj kar gre, čeprav je res, da sem precej odsoten, se pa trudim, da snov sproti predelam. Občasno se tudi dogovorim, da mi kakšno snov pošljejo že vnaprej, da jo sam predelam, posebej se dogovarjam tudi za teste, če me morda ni v šoli takrat, ko je preverjanje znanja. Tako da je kakšno obdobje v šolskem letu, ko je v šoli res stresno, a se je do zdaj kar lepo izšlo.
Eržen s trenerjema Juretom Zrimškom in Borutom Božičem
Boste po končani srednji šoli nadaljevali študij na fakulteti ali se boste povsem posvetili kolesarstvu?
Za zdaj je načrt, da se po srednji šoli povsem osredotočim na kolesarstvo. Imam tudi pogodbo že za naprej (pri ekipi svetovne serije Bahrain Victoriuous), tako da o nadaljevanju šolanja trenutno ne razmišljam.
*Omnium je olimpijska disciplina, sestavljena iz štirih dirk po spodnjem razporedu, ki potekajo v enem dnevu:
Scratch race oz. scratch dirka: 10 km za elitne moške, 7,5 km za elitne ženske in mladince, 5 km za mladinke (Zmagovalec dirke osvoji 40 točk, vsak naslednji dve točki manj – 40, 38, 36 …)
Tempo race oz. tempo dirka: 10 km za elitne moške, 7,5 km za elitne ženske in mladince, 5 km za mladinke (Nevtralni krogi na začetku, nato vsak krog kolesar, ki prvi prečka ciljno črto, prejme eno točko. Kolesar, ki ujame skupino za krog, prejme 20 točk. Zmagovalec je kolesar, ki osvoji največ točk. Zmagovalec dirke osvoji 40 točk, vsak naslednji dve točki manj – 40, 38, 36 …)
Elimination race oz. dirka na izločanje: Zmagovalec dirke osvoji 40 točk, vsak naslednji dve točki manj – 40, 38, 36 …
Points race oz. dirka za točke: 25 km za elitne moške, 20 km za elitne ženske in mladince, 15 km za mladinke
Zmagovalec omniuma je kolesar, ki je zbral največ točk. Seštejejo se osvojene točke s prvih treh dirk, ki se prištejejo osvojenim točkam v sprintih zadnje dirke. V primeru enakega števila točk v končni razvrstitvi se rezultat določi na podlagi točkovanja zadnjega sprinta v zadnji disciplini. Kolesar mora opraviti vsako disciplino v omniumu, v nasprotnem primeru je uvrščen kot zadnji.
Vir: Kolesarska zveza Slovenije
