Sreda, 25. 10. 2023, 8.20
1 leto
Nova tragedija v kolesarstvu: 20-letnik umrl dan po dirki v Hongkongu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,22
Iz sveta kolesarstva prihaja tragična vest. Iz kanadske kontinentalne ekipe XSpeed United so sporočili, da je dan po dirki v Hongkongu umrl njihov kolesar Mark Groeneveld. 20-letnik naj bi umrl zaradi srčnega zastoja.
Groeneveld je po poročanju nizozemskega medija Noordhollands Dagblad umrl v ponedeljek, jutro po dirki v Hongkongu, ko se je zgrudil v javnosti in ga niso več mogli oživiti.
Iz kanadske kontinentalne ekipe XSpeed United so sporočili, da vzroke za smrt mladega kolesarja še iščejo, da pa vse kaže na to, da je šlo za srčni zastoj.
"S težkim srcem sporočamo, da je med delom pri projektu Hongkong umrl Mark Groeneveld," so v ekipi zapisali na družbenih omrežjih. "V ponedeljek, 23. oktobra, sta ekipa XSU in svet izgubila še eno čudovito dušo. Njegovi družini, članom ekipe in prijateljem izrekamo najgloblje sožalje."
Zapisali so, da okoliščine Markove smrti še preiskujejo, prve informacije pa kažejo na to, da je razlog smrti srčni zastoj. "Tesno sodelujemo z ustreznimi organi, da zberemo vsa dejstva in zagotovimo potrebno podporo Markovi družini v tem bolečem obdobju," so še zapisali člani ekipe, ki je izgubila svojega kolesarja.
"Mark je bil neverjeten posameznik in cenjen član naše ekipe. Krasil ga je izjemen duh, vedno je bil pripravljen pomagati s svojim nalezljivim nasmehom in srčno naravo. Njegova prisotnost nam je polepšala dneve. Močno ga bomo pogrešali vsi, ki smo ga imeli čast poznati."
To je že drug primer med kolesarji, povezan s težavami s srcem, v zadnjem obdobju. Kolesar Jumbo-Visme Nathan Van Hooydonck je zaradi težav s srcem prejšnji mesec moral končati kariero, pred njim pa je enaka usoda doletela tudi italijanskega kolesarja Sonnyja Colbrellija. Oba sta jo k sreči odnesla zgolj s predčasnim koncem kariere.
Spomnimo: koraki pri oživljanju
Kako pristopimo k ponesrečencu in mu pomagamo?
- Najprej poskrbimo za lastno varnost. Če se nam kaj zgodi, tudi ponesrečencu ne bomo mogli pomagati. Ko preverimo, da je varno, pristopimo k ponesrečencu.
- Najprej ga nežno potresemo in ogovorimo, vprašamo ga, ali je vse v redu z njim. Če se ne odzove, glasno pokličemo na pomoč in s tem pritegnemo pozornost ljudi v bližini, ki nam lahko pomagajo.
- Ponesrečenca primemo za čelo, nagnemo glavo in pogledamo v ustno votlino, preverimo, ali se je osebi kaj zataknilo v grlu in je to razlog, da ne diha. Ko se prepričamo, da ima dihalno pot prazno, se približamo z ušesi in poslušamo deset sekund. V teh desetih sekundah bo oseba, ki diha, zagotovo vsaj enkrat vdihnila. Ko to preverjamo, bodimo obrnjeni proti prsnemu košu in ne v nasprotno stran. Pri oživljanju si pomagamo s tremi čutili. Vidimo, ali se prsni koš dviga, slišimo dihanje in hkrati čutimo sapo. Če v desetih sekundah ugotovimo, da oseba ne diha, prosimo osebo v bližini, naj pokliče pomoč na 112 in prinese defibrilator, če je ta kje v bližini, sami pa začnemo oživljati.
- Najprej poiščemo srce, ki je na sredini med ključnico in spodnjim lokom reber. Poiščemo ga tako, da postavimo mezinca na ključnico in spodnji lok reber, srce je tam, kjer se palca združita. Roko, s katero pišemo oz. je naša vodilna, postavimo na srce in je ne umikamo več. Nanjo postavimo drugo roko in prekrižamo prste ter se z vso težo nagnemo nad poškodovanca. Oživljamo s težo, ne z mišicami. Prsni koš stiskamo tako hitro, da ima srce vmes še vedno čas, da se napolni s krvjo, hkrati pa ne stiskamo prepočasi. 30-krat stisnemo srce, sledita dva vpiha. Če osebe ne poznamo (razen pri otroku, kjer damo pet vpihov, ki jim sledi 30 stiskov srca), umetno dihanje izpustimo. Pomagamo si z defibrilatorjem, ki glasovno sam usmerja svojo uporabo.
Preberite še:
