"Ne glede na to, kakšno pogodbo imaš in kakšno plačo dobiš konec meseca, lahko pomagaš"

Srečali smo se na predaji defibrilatorja Krajevni skupnosti Podblica, kjer ste odraščali in prvič sedli na kolo. Bi ga znali uporabljati, če bi bilo treba?

Da, mislim, da bi. Defibrilatorji so zasnovani tako, da jih dokaj enostavno uporabljamo. Aparat uporabnika sam vodi skozi postopek. Nisem se pa še znašel v situaciji, ko bi ga moral uporabiti, a če bi do tega prišlo, mislim, da ne bi okleval, čeprav je vnaprej težko napovedati, kako bi se odzval.

V stresnih situacijah, ki sem jih do zdaj doživel, še nisem zmrznil. Nisem tako čustven tip človeka, da bi situacija tako zelo vplivala name, da bi odpovedal.

Sportal Matej Mohorič z donacijo do nakupa aparatov, ki rešujejo življenja #video

Kako pomembno se vam zdi, da človek, ki uspe v življenju, na katerikoli ravni, s tem ne poskrbi samo zase, ampak pomaga tudi drugim? Čutite to kot moralno dolžnost?

Da, to se mi zdi edina prava pot. Najlažje je zamižati in iti mimo, ali pa samo uživati v tem, kar imaš, vendar sam mislim, da je prav, da si medsebojno pomagamo. Da včasih pomislimo tudi na skupno lastnino in skupno dobro. Tudi sam se, ko pomagam, počutim bolje.

In če se vrnem k defibrilatorju … Zavedam se, da bo ta naprava mogoče komu rešila življenje, čeprav seveda upam, da je ne bo treba uporabljati.

Decembra je predstavil poslanstvo Fundacije Mateja Mohoriča. Foto: Andrej Križ

Še en korak v smer pomoči širši skupnosti je tudi ustanovitev Fundacije Mateja Mohoriča, ki ste jo predstavili decembra lani. Tukaj ste se usmerili v pomoč mladim kolesarjem, predvsem mladinski vrsti, kjer se kolesarji in kolesarke zaradi premajhne podpore pogosto znajdejo na razpotju, ali vztrajati ali nadaljevati v tem športu. Zakaj taka odločitev?

Pomagati sem se odločil, ker se mi zdi, da klubi in organizacije, ki se ukvarjajo s kolesarstvom za otroke in mladino, težko shajajo.

Finančna podpora države je omejena − menim, da bi se to dalo urediti bolje, lahko bi npr. uredili področje športnih s. p.-jev, dohodnino ali del nje tistih, ki smo uspešni, pa namenili za podporo mladih športnikov.

Finančno breme delovanja klubov in organizacije dirk in dogodkov se tako prevali na starše in tiste sponzorje, ki se kljub vsemu odločijo pomagati in podpirajo mlade športnike.

Osebno se mi zdi zelo pomembno in prav, da vračam v lokalno okolje in da tega ne počnem le na podlagi donacij. To sem počel že prej in še bom, ampak tudi prek drugih projektov, v katerih aktivno sodelujem, vključno s svojo fundacijo, ki pomaga razvoju kolesarstva v Sloveniji tako, da vlaga v otroke in mladino.

Ne samo s spodbujanjem tekmovalnega kolesarstva, kar je sicer tudi eden od ciljev fundacije, ampak tudi z njegovo promocijo kot zdravim načinom preživljanja prostega časa. Mislim, da če se s tem seznanimo že v otroštvu, potem nam to ostane za vse življenje.

Imate ekipo ljudi, ki vam svetuje in vas usmerja, kam vlagati denar, katere projekte izbrati in podobno?

Seveda, vsak športnik se mora obkrožiti z ljudmi, ki jim zaupa. Vsak potrebuje menedžerja, odvetnika, predstavnika za stike z javnostmi in podobno. Ob iskanju nasvetov me ti ljudje usmerjajo, saj je prav vsak strokovnjak na svojem področju, a na koncu je odločitev še vedno le moja.

To, da želim del svojega dohodka vlagati v lokalno skupnost, je moja odločitev in nanjo sem ponosen, ker se mi tako zdi, da je prav.

Se spomnite, kdaj ste se zavedali, da je čas, da vračate skupnosti? Kdaj ste spoznali, da ste dovolj dobro situirani, da lahko pomagate drugim?

Zdi se mi prav, da del sebe vlagaš v lokalno okolje, ne glede na to, kakšno pogodbo imaš in kakšno plačo dobiš konec meseca. Ne glede na to, ali delaš za tekočim trakom ali si vrhunski športnik. Zdi se mi prav, da del svoje energije, časa, denarja ali česarkoli drugega usmeriš v lokalno okolje, vsak pa to dela na svoj način in kakor se mu zdi to najbolj prav.

To, da želim del svojega dohodka vlagati v lokalno skupnost, je moja odločitev in nanjo sem ponosen, ker se mi tako zdi, da je prav.

Je na obzorju že kakšen nov projekt?

Seveda, ves čas se trudim pomagati, kjer lahko in ko lahko. Seveda pa se hkrati zavedam, da sem na vrhuncu svoje športne kariere in večino te energije in tega truda usmerjam v svoje delo, torej v priprave in tekmovanja.

Šteje vsaka malenkost in boljši, kot bom danes na tekmovanjih, boljšo popotnico za svoje delovanje in tudi za pomoč preostalim ljudem ter lokalni skupnosti bom imel, ko bom zaključil svojo športno pot.

"Boljši, kot bom danes na tekmovanjih, boljšo popotnico za svoje delovanje in tudi za pomoč preostalim ljudem ter lokalni skupnosti bom imel, ko bom zaključil svojo športno pot." Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Šteje vsaka malenkost in boljši, kot bom danes na tekmovanjih, boljšo popotnico za svoje delovanje in tudi za pomoč preostalim ljudem ter lokalni skupnosti bom imel, ko bom zaključil svojo športno pot.

Ste sami v mladih letih imeli koga, ki vam je na tak način pomagal, ali pomoči sploh niste potrebovali?

Moram reči, da v času mojega odraščanja niti ni bilo te potrebe, da bi mi na tak način kdo pomagal, saj je bilo tako v klubu kot v reprezentanci za vse poskrbljeno.

Danes se mi zdi precej drugače. Mislim, da je piramida danes drugačna.

Da so najboljše ekipe na svetu zaradi globalizacije vse bolj izpostavljene in da je zaradi večje medijske pozornosti vse večji interes, da tisti, ki želijo oglaševati skozi našo industrijo, dosežejo svoje cilje, medtem ko za lokalna okolja mogoče zmanjka, ne toliko interesa kot pa energije ljudi, da bi se s tem ukvarjali bolj intenzivno in v smislu, da bi vse te aktivnosti znali zapakirati v paket, ki bi bil tudi ekonomsko zanimiv za oglaševalce.

Zdi se mi, da če bi se tukaj bolj angažirali in organizirali ligo za mlade kolesarje, da bi lažje privabili zanimanje sponzorjev, ki bi se želeli promovirati skozi ligo kot pa, da se organizirajo posamezni kolesarski dogodki.

Mislim, da bi bilo treba zgodbo graditi od temeljev naprej. V okviru drugih, že obstoječih dogodkov, ki bi vključevali cele družine, tako bi bil obisk teh dogodkov večji, zanimivi pa bi postali tudi za oglaševalce.

Se mi pa zdi, da bo za nekaj takega treba pustiti času čas in počakati, da se sistem dokončno vzpostavi. Zagotovo so naši uspehi v svetovni seriji dobra pobuda, da se o teh stvareh razmišlja in da gre tudi šport mladih v pravo smer ter se postavlja nazaj na noge.

"Naši uspehi v svetovni seriji so dobra pobuda, da se razmišlja o tem, kako pomagati, in da gre tudi šport mladih v pravo smer ter se postavlja nazaj na noge." Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Lahko izpostavite kakšen primer dobre prakse?

Najprej bi rad povedal, da nam v Sloveniji sploh ne gre slabo, saj se kolesarstvo razvija in vse več je dirk za mlade kolesarje, si pa vedno želijo še več.

V moji mladosti je bilo teh dirk ogromno v Italiji, a so jih večinoma organizirali ljudje, ki so bili strastni navijači in so živeli za kolesarstvo. To pomeni, da so organizaciji dirk za mlade kolesarje namenili svoj prosti čas in energijo.

Zavedam se, da je veliko lažje govoriti, kot to izvesti v praksi, vendar verjamem, da se bo to v prihodnosti vsekakor zgodilo.

In takrat boste vi zraven?

Nisem še razmišljal o tem, kaj bom delal po koncu kariere, a to bi bilo zagotovo področje, kjer bi s svojimi izkušnjami lahko pomagal.