Ponedeljek, 24. 6. 2019, 15.12
8 mesecev, 4 tedne
Kolumbijski kolesar Esteban Chaves
Kolumbijski zvezdnik polaskal Slovencem: Samo dva milijona vas je, upam, da se zavedate, kako pomembni ste ... #intervju
29-letni Esteban Chaves, zmagovalec 19. etape letošnje Dirke po Italiji, je bil eden največjih zvezdnikov letošnje dirke Po Sloveniji. Večno nasmejani Kolumbijec je v pogovoru za Sportal spregovoril o svoji poti, večkrat prekinjeni zaradi padcev in poškodb, in ubesedil svoj pogled na slovensko kolesarstvo. "Samo dva milijona vas je, pa imate toliko kolesarjev v ekipah World Toura. Upam, da se zavedate, kako pomembni ste v kolesarstvu," je pohvalil slovensko kolesarsko sceno.
Esteban Chaves je eden najbolj priljubljenih kolesarjev v karavani. Večno nasmejani Kolumbijec pravi, da je poleg padcev edina stvar, ki mu izbriše nasmešek z obraza, zamujanje. Tega res ne prenaša.
"Srečen sem, ker sem po vseh poškodbah dobil novo priložnost za uresničitev svojih sanj."
Za kolesarstvo ga je navdušil njegov oče Jairo Chaves, ljubiteljski kolesar, ki se preživlja kot mizar. Malemu Estebanu je na vprašanje, ali je tako dober kolesar, da bi lahko premagal kolesarje na Dirki po Franciji, dejal, da bi jih lahko, a jih ne bo, ker obožuje svoje delo mizarja. Ko je v njunih medsebojnih obračunih začel zmagovati Esteban, je začel počasi verjeti, da bi se lahko tudi sam nekoč vpisal med zmagovalce najpomembnejše kolesarske dirke na svetu. "To je moj življenjski cilj," je potrdil v pogovoru za Sportal.
Chavesova kariera je polna vzponov, pa tudi padcev, v povsem dobesednem pomenu besede. Februarja 2013 se je med trčenjem v prometni znak na dirki Trofeo Laigueglia tako hudo poškodoval, da so ga vsi zdravniki tako rekoč že odpisali. "Obiskal sem osem do devet zdravnikov na različnih celinah in vsi so mi povedali enako. Naj unovčim svojo zavarovalnino, saj nikoli več ne bom vozil kolesa, moja kariera pa je tako ali tako končana," se je spominjal v enem od svojih zapisov.
Nasmešek mu le redko izgine z obraza. Pravi, da je edina stvar, ki ga spravi s tira, zamujanje.
Takrat 23-letni mladenič v dresu kolumbijske ekipe, si je hudo poškodoval glavo, polomil rebra in čeljust, pljuča mu je zalila kri, največja bojazen zdravnikov pa je bila, da ne bo več mogel uporabljati desne roke. Edini zdravnik, ki je verjel vanj in njegovo okrevanje, je bil Julio Sandoval. "Meni in moji družini je spremenil življenje," večkrat izpostavi Chaves. Operacija roke je trajala 12 ur, rehabilitacija pa 12 mesecev.
V njegovo okrevanje so verjeli tudi pri avstralskem moštvu Mitchelton-Scott (takrat Orica GreenEDGE), ki je s Chavesom podpisalo triletno pogodbo.
"Čeprav sploh niso imeli zagotovila, da bom še kdaj vozil kolo," jim je še kako hvaležen Kolumbijec. "Prav zato verjamem v sanje. Dali so mi upanje. Zavedal sem se, da moram garati, saj sem dobil novo priložnost za uresničitev svojih sanj."
Ko je 15 mesecev po poškodbi dosegel etapno zmago na Dirki po Kaliforniji, se je skozi cilj zapeljal z visoko dvignjeno desno roko. Prav tisto, za katero so zdravniki napovedovali, da je ne bo mogel več uporabljati.
Visoko dvignjena desna roka je spomin na obdobje, ko so ga zdravniki po hudem padcu leta 2013 že odpisali in napovedali, da ne bo več mogel uporabljati desne roke.
Prepričan je, da bi športniki kot ljudje, po katerih se marsikdo zgleduje, morali več narediti za druge. Sam je v ta namen v Bogoti, prestolnici Kolumbije, skupaj s starši zasnoval fundacijo Esteban Chaves Racing Team, ki mlade kolesarje v težki socialni situaciji oskrbi s kolesarsko opremo in jim omogoči dirkanje v Kolumbiji, v zadnjem obdobju pa tudi izven njenih meja. "Tudi če ne bodo krojili svetovnega kolesarskega vrha, jim želim dati nekaj, kar jim bo pomagalo tudi v vsakdanjem življenju: disciplino, zavedanje, kako pomembno je ekipno delo ..."
Leta 2016 je bilo za Chavesa najuspešnejše do zdaj. Na Dirki po Italiji je bil skupno drugi, Vuelto je končal na 3. mestu in zmagal na enodnevni klasiki po Lombardiji. Kot prvi Kolumbijec v zgodovini.
Že leto pozneje je spet padel, na septembrskem Giru dell’Emilia si je zlomil desno lopatico, predčasno končal sezono in moral pozabiti na sanje po branjenju zmage v Lombardiji. "Saj gre samo za zlomljeno kost, v življenju so precej težje preizkušnje, tako da smo lahko srečni," je takrat sporočil iz bolniške postelje.
Še več preizkušenj volje ga je čakalo lani. Potem ko je zmagal v 6. etapi Dirke po Italiji s ciljem na vulkanu Etna, so se pojavile hude zdravstvene težave. Bojeval se je z alergijami, pozneje so mu zdravniki diagnosticirali več virusov, med njimi mononukleozo.
Lanski Giro je bil zanj poln vzponov in padcev. Potem ko je zmagal na 6. etapi s ciljem na Etni, je zaradi alergij in virusov povsem omagal. "Nikoli ne bom pozabil prihoda v Rim na zadnji etapi. V cilj sem pripeljal kot zadnji, tik pred reševalnimi vozili."
"Nikoli ne bom pozabil prihoda v Rim na zadnji etapi lanskega Gira. V cilj sem pripeljal kot zadnji, tik pred reševalnimi vozili," se je spominjal. To je bila zanj zadnja dirka v lanski sezoni.
Letos se spet počasi, a zanesljivo vrača. Zmagal je v 19. etapi Gira in bil drugi dve etapi prej. Zmago je proslavil v družbi svojih staršev, ki so ga pričakali na cilju v San Martinu di Castrozza. Za mnoge je bilo njihovo spontano srečanje eden najbolj čustvenih trenutkov letošnje rožnate pentlje.
Po Giru je nastopil na dirki po Luganu, kjer je zasedel 17. mesto in zadnjih pet dni vozil po slovenskih cestah. Klubskemu kolegi Luki Mezgecu je pomagal do zmage v 2. etapi in 26. dirko Po Sloveniji sklenil na skupno šestem mestu.
Kako ste zadovoljni s prikazom svoje forme na dirki Po Sloveniji? Dirko ste končali na skupno šestem mestu in veliko prispevali k etapni zmagi vašega ekipnega tovariša Luke Mezgeca, ko ste v drugi etapi namenoma zadrževali ubežno skupino, da jo je glavnina ulovila, Mezgec pa je presenetil iz ozadja.
Po vseh naporih letošnjega Gira moram biti zadovoljen. Za kolesarja je obdobje po tritedenski dirki vedno precej zahtevno. Po eni strani moraš trenirati, po drugi pa bi moral počivati, se regenerirati. Sicer pa mislim, da je kar velik del kolesarjev, ki so dirkali na letošnjem Giru, v Sloveniji nastopal več kot odlično. Poglejmo samo Diega Ullisija, pa Jana Polanca, Pascala Acermanna, mene ...
Nekaj kolesarjev Slovenijo izbere tudi kot pripravo za Dirko po Franciji? Jo imate letos v načrtu?
Ne, letos ne.
Kaj pa Vuelto?
Bomo videli. Vse je odvisno od tega, kako se bo moje telo odzvalo na vse skupaj. Nisem več rosno mlad, moram iti korak za korakom, ne smem pretiravati. Ravno zato sem s svojo predstavo v Sloveniji lahko zadovoljen.
"Nastop na Vuleti je odvisen od tega, kako se bo moje telo odzvalo na vse skupaj. Nisem več rosno mlad, moram iti korak za korakom, ne smem pretiravati. Ravno zato sem s svojo predstavo v Sloveniji lahko zadovoljen."
Vaša kariera je polna vzponov, žal je med njimi tudi veliko padcev, tako v dobesednem pomenu kot tudi rezultatskem. leto 2016 je bilo sanjsko. Giro ste končali kot drugi v skupnem seštevku, Vuelto na tretjem in kot prvi Kolumbijec zmagali na enodnevni klasiki po Lombardiji, nato pa leto pozneje grdo padli in se znova poškodovali, potem ste lani na Giru kmalu po prestižni etapni zmagi na Giru še zboleli ... Verjamete, da se lahko spet vrnete povsem na vrh?
O tem sem stoodstotno prepričan.
Je bila zadnja vrnitev najtežja?
Nikoli ni lahko, še težje je spet uživati in biti srečen na kolesu.
Slavje v cilju 19. etape letošnjega Gira:
Marsikdo si bo letošnji Giro zapomnil po vašem iskrenem veselju ob etapni zmagi, ko so vas v cilju pričakali starši in z vami zelo srčno proslavili zmago. Marsikdo si je prav ta trenutek zapomnil kot enega najbolj čustvenih na letošnjem Giru.
Bilo je res zelo posebno. Ni veliko kolesarjev, ki bi imeli tako srečo, da bi jih po tako pomembni zmagi, kot je zmaga na tritedenski dirki, v cilju pričakali starši ... To je mojo zmago naredilo še bolj posebno. Naša družina je zelo povezana, kot ste lahko videli. Na Giro sta pripotovala zadnji teden in k sreči sem zmagal ravno takrat.
Sam vedno zelo odkrito kažem svoja čustva, pravzaprav je takšna vsa moja družina. Vedno pokažemo, kaj smo in kako se počutimo.
Chaves je svojo etapno zmago na letošnjem Giru proslavil zelo čustveno. Tudi zaradi staršev v cilju.
Po kateri poškodbi ste se najtežje vrnili?
Vsaka je težka in po vsaki se je težko vrniti. Biti moraš vztrajen, odločen ... Vsak ima svojo zgodbo.
Kaj pa strah, ki se je v vas zasejal po vseh teh padcih? Kako ga krotite?
Strah je vedno v meni, ne morem se ga povsem otresti, se pa trudim, da kljub temu vztrajam in upam, da se ga bom znebil.
Padec na Giru dell’Emilia leta 2017 ga je stal predčasnega konca sezone:
Kaj je vaš glavni cilj? Zmaga na Dirki po Franciji, olimpijska medalja?
Zagotovo si nekoč želim zmagati na Dirki po Franciji. To so moje največje sanje.
Kako priljubljeno je kolesarstvo v Kolumbiji? Od tam prihaja vrsta izjemnih kolesarjev, od Rigobertoa Urana, Naira Quinatne, Fernanda Gavirie, Sergia Henaa, Egana Bernala, Miguela Angela Lopeza, če jih izpostavimo samo nekaj. Ali kolesarji tam uživate zvezdniški status?
V Kolumbiji je kolesarstvo res zelo priljubljeno, ne vem pa, ali bi zase ravno rekel, da sem zvezdnik.
"Slovenci morate biti res ponosni na svoje kolesarje."
Sem pa opazil, kako pomembno je kolesarstvo pri vas v Sloveniji. S tem ne mislim na številne navijače, ki so se zbrali ob trasi dirke Po Sloveniji, ampak na kakovost kolesarjev.
V Sloveniji živita samo dva milijona ljudi, imate pa kar dve kontinentalni moštvi, kar je na število prebivalcev veliko, da pa imate toliko profesionalnih kolesarjev, je naravnost neverjetno!
Po moji oceni je kolesarstvo za Slovenijo najpomembnejši šport.
V Kolumbiji živi 48 milijonov ljudi, pa imamo v ekipah World Toura samo 12 kolesarjev, vi pa jih imate osem, kar je noro!
Mislim, da morate biti Slovenci na to res ponosni. Zelo ponosni.
Esteban Chaves o največjih vzponih in padcih v svoji karieri:
Trenutno je prvo ime slovenskega kolesarstva brez dvoma Primož Roglič, tretji na letošnjem Giru. Vas je presenetil?
Ne.
Ste pričakovali, da bo zmagal?
Da.
Eden od Slovencev, Luka Mezgec, najboljši šprinter letošnje slovenske pentlje, je član vaše ekipe. Zelo iskreno ste se veselili njegove etapne zmage. Videti je, da se izvrstno razumeta.
Res je, Luka je super človek in vrhunski kolesar. Mi pa smo v Sloveniji zato, da mu pomagamo.
Preberite še:
3