Po Sloveniji
Torek, 18. 2. 2020, 15.00
4 leta, 9 mesecev
Intervju – Jani Brajkovič
Izkušeni Brajkovič ne bo rekel, da je lahko najboljši na svetu, a je lahko zelo blizu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,21
"Zelo rad bi kolesaril na olimpijskih igrah, kar ni skrivnost. Verjamem, da če bom imel zelo dobre rezultate in opozoril nase že na začetku sezone, bodo tudi drugi pozorni name. Moramo vedeti, da je v Sloveniji zelo veliko kolesarjev, ki si zaslužijo iti na olimpijske igre," pravi Jani Brajkovič, ki bo letos kolesaril v dresu Adrie Mobila. Verjame, da se lahko še vedno meri z najboljšimi na svetu. Sicer pa si že pripravlja poligon za delo po karieri. Rad bi pomagal kolesarjem pri celostnih pripravah, saj ima ogromno izkušenj in tudi znanja na tem področju.
Jani Brajkovič se lahko na dolgi kolesarski poti pohvali s številnimi odličnimi vožnjami. Najbolj je zagotovo odmevalo končno prvo mesto na kriteriju du Dauphine. Prav tako je osvojil dirko Po Sloveniji in Tour de Georgia, bil drugi po Lombardiji .... Na sloviti Dirki po Franciji je bil leta 2012 v skupnem seštevku deveti, nastopil pa je na kar enajstih grand tourih (petkrat na Touru, dvakrat na Giru in štirikrat na Vuelti, na kateri je v treh etapah nosil tudi majico najboljšega). Pri 36 letih še vedno čuti, da je lahko konkurenčen najboljšim. Dolga leta se je boril z bulimijo in prav ta naj bi bila razlog, da je bil njegov dopinški test leta 2018 pozitiven, čeprav ni šlo za namerno kršitev pravil. Zaradi kazni je zato večji del lanskega leta le treniral. In naredil je kar 43 tisoč kilometrov. Svoje znanje in izkušnje želi prenesti na mlade in pri Adrii Mobilu ima odličen poligon. Prav tako že razmišlja, da bo po karieri svetoval in pripravljal treninge tudi profesionalcem – zdaj namreč že dela z amaterskimi kolesarji in to ga zelo veseli.
Kako so potekale priprave na novo sezono, ki jo boste začeli z dirko po Turčiji ta konec tedna?
Kar v redu, vreme je bilo dobro, tako da smo lahko naredili, kar smo imeli v načrtu. Verjamem, da smo kar v redu pripravljeni. Prva dirka je pred nami. V Turčiji bomo videli, kam spadamo. Mislim, da smo že kar konkurenčni in da bomo dobro dirkali.
Leta 2012 je osvojil dirko Po Sloveniji.
Koliko ste drugače trenirali kot v bližnji preteklosti? Ste kaj spremenili?
Nisem drugače treniral. Morda sem nekaj specifičnih stvari spremenil. Sama količina treninga, glede na to, da lani nisem dirkal, ni bila takšna, kar pa ne pomeni, da sem letos malo treniral. V povprečju je bilo tedensko od 25 do 30 ur, kar je kar veliko. Odgovarja mi večji volumen treninga. Ni bilo potrebe, da bi kaj spreminjal.
Koliko kilometrov ste lani torej prekolesarili?
Triinštirideset tisoč.
V preteklosti je bilo nekako znano, da ste se izogibali vlogi kapetana in ste imeli raje vlogo prostega strelca. Kako bo zdaj v Adrii Mobilu, kjer je ta vloga že kar samodejno rezervirana za vas?
V preteklosti je bilo tako, da sem bil bolj v ozadju, tiho in se nisem izpostavljal. V zadnjem letu, dveh se je to spremenilo. Na stvari gledam drugače. Ne bojim se prevzeti odgovornosti in narediti, kot je treba – tudi prevzeti odgovornost za poraz in stvari, ki niso šle po načrtu.
Znano je, da svoje telo dobro nadzorujete. Natančno veste, kje ste v danem trenutku. Kako ste torej pripravljeni?
Kar v redu. Ne bom govoril o odstotkih, vendar sem na solidni ravni. Še zdaleč pa ni vrhunska raven, na katero ciljem, da bom poleti oziroma še pozneje.
Morda bolj konkretni cilji?
Za našo ekipo je dirka Po Sloveniji najbolj pomembna. To je prvi cilj sezone, zame osebno. Tudi dirka po Hrvaški, Avstriji in druge dirke višje kategorije.
S svojimi izkušnjami in znanjem bo pomagal mladim kolesarjem pri Adrii Mobilu.
Kolesarstvo je za vas življenje in ob prihodu v cilj radi dvignete roke v zrak. Torej je usmerjenost k zmagam še vedno visoko prisotna.
Zagotovo. Osebno imam cilje, želje, načrte, hkrati pa verjamem, da lahko z mojo pomočjo ekipa bistveno več doseže, raste. Zlasti mladi kolesarji me imajo na razpolago in me lahko izkoristijo za pomoč. Ne da bi vse vedel, a sem eden redkih, ki ve, kako in kaj ne delati. Tu lahko zelo veliko pomagam.
Katere so tiste napake, ki jih mladi kolesarji največ počnejo?
V današnjem času je dostop do informacij neomejen. Največja težava je filtrirati informacije in vedeti, kaj je prav in ne. Vsak dan se pojavijo nove diete, novi načini prehranjevanja, načini treninga. Za mladega kolesarja je težko filtrirati in ugotoviti, ali je kaj na tem oziroma ni. V tem znam zelo hitro razbrati, kaj je in kaj ni. Poznam fiziologijo človeka, metabolizem. V tem sem podkovan. Hitro ugotovim.
Veliko torej študirate v tej smeri?
Sama fiziologija človeka, metabolizem so zame osebno zelo zanimive teme. Veliko študiram, preberem. Tudi testiral sem na sebi. Prav tako vem veliko iz izkušenj.
Ali boste prav to počeli po končani karieri?
Vidim se kot svetovalec, trener. Moj dolgoročni cilj je nuditi kompletno pripravo od prehrane, treninga do regeneracije, spanja. Skratka, vse, kar spada zraven. Zdaj že sodelujem z nekaterimi amaterskimi kolesarji srednjih let. Pomagam jim in se zelo veliko učim. Drugo je svetovati profesionalnemu kolesarju, ki ima v glavi le kolesarstvo, kot nekomu, ki ima družino, tri otroke in osemurni delovnik.
Želja je še vedno prisotna in letos želi narediti korak višje.
Po duši ste zmagovalec. Naprej vas ženejo tiste najvidnejše uvrstitve. Kako pa je z olimpijskimi igrami, ki bodo v Tokiu? Ali želite pokazati, da si z dobrimi vožnjami še zaslužite mesto na tem dogodku?
Kot prvo, ženem sebe. Želim si dokazati, kaj lahko in kaj je mogoče. Ni mi do tega, da se dokazujem drugim.
Kakšen imperativ so torej olimpijske igre, glede na to, da je trasa za hribolazce, kar ste po duši tudi sami?
Zelo rad bi kolesaril na olimpijskih igrah, kar ni skrivnost. Verjamem, da če bom imel zelo dobre rezultate in opozoril nase že na začetku sezone, bodo tudi drugi pozorni name. Moramo vedeti, da je v Sloveniji zelo veliko kolesarjev, ki si zaslužijo iti na olimpijske igre.
Trasa vam ustreza?
Mi ustreza, vendar se v Sloveniji zelo malo govori o vremenskih razmerah. Nekaj malega sem študiral te stvari. Specifično bi se bilo treba pripraviti na vreme. Na Japonskem je vlaga zelo visoka, kakor tudi temperatura. In ti dejavniki naredijo dirko povsem drugačno, kot je bilo recimo v Londonu, kjer so bile perfektne temperature. Tudi če je vrhunsko pripravljen in kolesar ni aklimatiziran na razmere, gre lahko vse v nič.
Jani Brajkovič bi rad nastopil na olimpijskih igrah, a se zaveda, da se bo moral najprej dokazati, da ga bodo drugi sploh opazili.
Koliko časa mislite, da bi kolesar potreboval, da se pripravi na takšne razmere?
Odvisno. Nekatere ekipe bodo potovale na Japonsko prej. Tam bodo dva, tri morda tudi štiri tedne prej, da se bodo aklimatizirale. Nekatere že zdaj testirajo različne načine adaptacije na vlago in temperaturo. V teoriji bi se dalo to narediti tudi doma.
Kot je efekt savne?
Podobno. Nekateri strokovnjaki imajo izdelano sobo za aklimatizacijo, v kateri sta zelo visoka vlaga in temperatura. Kolesarji in športniki tam trenirajo. V teoriji je mogoče naredi te priprave tudi doma, vendar je to treba načrtovati.
Sebe zelo dobro poznate. Kaj bi lahko v kolesarstvu še dosegli oziroma kaj si želite?
Verjamem, da se s trenutno miselnostjo, pripravljenostjo in voljo lahko kosam z najboljšimi na svetu. Ne bom rekel, da sem lahko najboljši na svetu, ker sem realist. Do tam ne morem priti, zelo blizu pa lahko.
Koliko časa se še vidite v kolesarstvu?
Dokler bosta motivacija in volja, zagotovo.
