Božič, Jarc in Koren na dirki Gent‒Wevelgem

Slovenske barve bodo na 233 kilometrov dolgi dirki, ki šteje za točke svetovnega koledarja, branili Borut Božič (Astana), Blaž Jarc (NetApp-Endura) in Kristijan Koren (Cannondale). Slovenska zasedba je sicer manjša kot lani, a je zato tokrat dirka daljša. Lansko so morali organizatorji zaradi snega skrajšati za 50 kilometrov. Zmage se je veselil Slovak Peter Sagan, ki je 11 tekmecem pobegnil tri kilometre pred ciljem, medtem ko je Božič zmagal v šprintu za drugo mesto. V preteklosti je bila dirka vedno na sporedu v sredo med nedeljskima dirkama po Flandriji in Pariz‒Roubaix. Tako so vsi tisti, ki so bili razočarani nad svojim nastopom na dirki po Flandriji, iskali uteho na tem tekmovanju. A dirka Gent‒Wevelgem je postala del svetovnega koledarja in s tem tako zelo pomembna, da si je prislužila tudi nov termin, ki je natančno teden dni pred dirko po Flandriji. Poleg tega je trasa dirke, ki je doslej najbolj ustrezala šprinterjem, v zadnjih letih doživela veliko sprememb. Najboljša slovenska uvrstitev na tej dirki je drugo mesto Boruta Božiča, ki jo je član Astane dosegel lani. Le petkrat v zadnjih desetih letih je o zmagovalcu dirke odločal ciljni šprint glavnine. Leta 2004 je tako do zmage prišel Tom Boonen, leta 2006 Thor Hushovd, leta 2008 Oscar Freire in leta 2011 zopet Tom Boonen. Tudi predlanskim je v cilj prva prikolesarila skupina, v kateri je bilo 30 kolesarjev. Tudi v tej skupini je bil Boonen, ki je slavil svojo tretjo zmago na dirki.

Lani so bili uspešni ubežniki, saj je 60 kilometrov do cilja glavnini pobegnilo 12 kolesarjev. Ti so nato med seboj obračunali za zmago na dirki. Na pogled trasa še bolj ustreza šprinterjem, kot je v preteklih letih. Odločilnih devet klancev bo na sporedu med 110. in 200. kilometrom dirke. Casselberg, Casselberg, Catsberg, Baneberg, Kemmelberg, Monteberg, Baneberg, Kemmelberg in Monteberg je njihovo zaporedje. Vsi, ki bodo imeli težave na zadnjih dveh vzponih (Kemmelberg in Monteberg), bodo imeli nato kar 37 kilometrov časa, da ulovijo morebitne ubežnike. Dejstvo, da bo na sporedu "le" devet vzponov, povečuje možnosti, da bo v cilj skupaj prikolesarila velika skupina kolesarjev. Vsekakor je spet prvi favorit Peter Sagan, ki mu lahko račune prekriža kar nekaj kolesarjev. Alexander Kristoff, Tom Boonen, John Degenkolb, Tyler Farrar, Arnaud Demare, Andre Greipel, Edvald Boasson Hagen, Greg Van Avermaet, Matthew Goss, Daniele Bennati so tisti, ki bodo najbolj nevarni v primeru ciljnega šprinta velike skupine kolesarjev. Tu je seveda še Fabian Cancellara, ki ne bo čakal na ciljni šprint.

Od Slovencev lahko največ pričakujemo od Božiča, temu najbolj ustreza, da bi bil tempo dirkanja zelo zahteven in bi v cilj prikolesarila čim manjša skupina, v kateri bi bilo čim manj šprinterjev. Koren bo moral storiti vse, da Saganu omogoči boj za zmago, medtem ko bo Jarc verjetno opravljal naloge v začetku dirke, saj se namreč na tekmovanje vrača po bolezni.