Anže Kopitar
Ponedeljek, 29. 5. 2017, 19.27
7 let, 2 meseca
Sportalov zakaj/Sportalov zato
Zakaj so Pingvini in Predatorji bradati? Vsega so krivi Islanderji iz leta 1980!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4
Pittsburški Pingvini in Predatorji iz Nashvilla se pripravljajo na najpomembnejšo serijo tekem sezone, boj za Stanleyjev pokal. Bolj ali manj so v teh dneh vsi hokejisti omenjenih moštev bradati, saj je v končnici hokejske lige NHL britje prepovedano. Gre za vraževerje, ki pa ga številni jemljejo zelo resno.
Ljubitelji hokeja, ki spremljajo končnico najmočnejše lige na svetu, so na vse bolj poraščene obraze hokejskih zvezdnikov že navajeni. Številnim bolje poučenim navdušencem nad najhitrejšo moštveno igro je izvor tradicije puščanja brad "playoff" poznan, preostali ste vabljeni k branju.
Vsega so krivi newyorški Islanderji iz leta 1980
Tradicija nebritja v končnici je hokejska stvar, izvira iz lige NHL, začeli pa so jo hokejisti moštva New York Islanders leta 1980, ko so osvojili prvi Stanleyjev pokal v zgodovini franšize. S tem so Islanderji začeli "dinastično obdobje", ki se je končalo tri leta pozneje, ko so osvojili še četrti zaporedni naslov prvakov. Prav uspeh te imenitne generacije je najbrž pripomogel k temu, da se je tradicija brad "playoff" hitro uveljavila tudi v preostalih moštvih lige.
Finale Stanleyjevega pokala leta 1980 med NY Islanders in Philadelphia Flyers.
Pri vsem skupaj gre predvsem za vraževerje, ki pa v športu vendarle igra precej pomembno vlogo. Kakšno zgodbico o zaporedju obuvanja nogavic, drsalk, nemenjavanju spodnjega prerila in drugem ste zagotovo že slišali, brade "playoff" pa naj bi se začele povsem po naključju. Po eni od razlag naj bi hokejisti Islanderjev v prvem krogu končnice leta 1980 odigrali štiri tekme v petih dneh in za britje preprosto niso imeli časa. Vse skupaj se je torej "kar zgodilo", in ker jim je šlo na ledu dobro, so britje preprosto opustili.
Če je pomagalo Björnu Borgu, bo tudi hokejistom
Po drugi razlagi naj bi k "izumu" tradicije odločilno pripomogla švedska hokejista Stefan Persson in Anders Kallur, prva evropska igralca, ki sta v ligi NHL dvignila Stanleyjev pokal. Njun takrat mnogo slavnejši rojak, teniški zvezdnik Björn Borg, je bil namreč znan tudi po tem, da se med turnirjem v Wimbledonu ni bril in je leta 1980 še petič zapored osvojil prestižni turnir na "sveti travi". Če je nebritje pomagalo Borgu, bo tudi hokejistom, sta si najbrž rekla Persson in Kallur in nad idejo navdušila še soigralce.
Bradati Björn Borg je leta 1980 še petič zapored zmagal na "sveti travi" v Wimbledonu.
Kakorkoli že, hokejisti so puščanje kar se da možatih brad posvojili, spominjajo jih na bojevite skandinavske Vikinge, po mnenju številnih igralcev pa predstavljajo enotnost moštva, obenem pa vsakega posameznika že zjutraj, ko vstane in se pogleda v ogledalo, opomnijo, da nastopa v končnici najmočnejše hokejske lige na svetu.
Iz Združenih držav Amerike in Kanade se je trend razširil tudi v številne druge hokejske dežele, poskušali so ga vpeljati tudi v druge športe, a se ni najbolj uveljavil. Ostaja torej pretežno hokejska stvar.
Pravila so jasna, kdor se jih ne drži, izziva srečo
Najboljši slovenski hokejist Anže Kopitar se letos s tem vprašanjem ni ukvarjal. Žal. Njegovi Los Angeles Kings se niso uvrstili v končnico, zato pa so v letih 2012 in 2014 odšli do konca. Ponosno, s košatimi bradami.
"Pred dvema dnevoma sem se obril zadnjič pred začetkom končnice, tako da sem malce pogoljufal. Zdaj se do konca končnice ne bom nič več bril," je 13. aprila 2014 priznal Kopitar, ki je zadnjo tekmo rednega dela odigral dan prej. "Prigoljufal" je torej en dan, saj se po pravilu – resda nenapisanem, pa vendarle – igralec zadnjič obrije takoj po zadnji tekmi rednega dela sezone. Naslednjič se lahko šele, ko moštvo konča sezono, ali z izpadom v končnici ali šele povsem na koncu, po osvojenem pokalu.
Leta 2014 je Anže Kopitar še drugič dvignil Stanleyjev pokal, v zadnjih treh sezonah pa so se LA Kings le enkrat uvrstili v končnico in že v prvem krogu izpadli proti San Jose Sharks.
Kopitar in njegovi soigralci v moštvu Los Angeles Kings takrat kljub mini prekršku Hrušičana osvojili še drugi Stanleyjev pokal v zgodovini franšize.
Najbolj strastni podporniki svojih klubov "playoff" brade jemljejo nadvse resno. Obrazne dlake je dovoljeno malce popraviti zgolj po porazih, s čimer se poskuša spremeniti srečo ekipe.
Kako ločiti hokejske fanatike od hipsterjev?
"Videti moraš biti kot bojevnik, ne kot metroseksualec," je eno od pravil, objavljenih na spletu. Brada "playoff" mora biti neurejena in košata, med odločilnimi tekmami jo oblikujejo in negujejo le tisti, ki jim ni mar za hokej ali tekem ne jemljejo resno. Ti v krogu pravih privržencev ne uživajo nobenega ugleda.
Tale navijač Washington Capitals je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči. Ni pomagalo, Ovečkin in druščina so izpadli v drugem krogu končnice.
Končnica se odvija v pomladnih mesecih, temperature se počasi dvigajo in košata brada "playoff" je lahko na trenutke zelo neprijetna. S srbečico in potenjem tako tudi navijači trpijo s svojimi hokejskimi ljubljenci, ki na ledu bijejo najhujše bitke v sezoni, se pa seveda tudi med hokejskimi virtuozi najde kakšen, ki mu prav imenitnega obraznega okrasja ne uspe pridobiti.
Med temi izstopata kanadski superzvezdnik Pittsburgha Sidney Crosby in Američan Patrick Kane, gonilna sila moštva Chicago Blackhawks. Prvi se z gostoto dlak na obrazu ne obremenjuje, pušča, kar pač raste, drugi si v končnici poleg neprepričljive brade pušča značilno pričesko "bundesliga".
Ena od najbolj impresivnih brad v ligi NHL zadnja leta krasi napadalca San Joseja Joeja Thorntona, a to ni prava brada "playoff", slavni Kanadčan jo nosi ves čas.
Navijači klubov na spletu objavljajo natančno dodelana pravila o puščanju brad, vsaka napaka lahko njihovo priljubljeno moštvo stane uspeh, pri vsem skupaj ne manjka humorja, četudi nenamernega, obstajajo pa seveda številne lestvice najboljših in najslabših brad "playoff".
