Ponedeljek, 5. 9. 2016, 4.00
6 let, 7 mesecev
Po Sočiju olimpijski ples še v Pjongčangu
Slovenska hokejska družina ima to, česar v Minsku niso imeli niti favoriti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,23
Slovenska hokejska reprezentanca je z nedeljsko zmago nad Belorusijo (3;2) spisala novo pravljico. Hokejska družina, klapa, fantje, ki si med seboj zaupajo, si pomagajo in se spoštujejo, so dvomilijonsko Slovenijo, ki ne premore niti dveh profesionalnih hokejskih klubov, spet postavili na olimpijski zemljevid.
- Drama in olimpijske igre pripadle Sloveniji
- Nik Zupančič: Dokazali smo kakovost
- Anketa o fenomenu slovenskega hokeja na ledu
- Podaljšek olimpijske evforije
- Kako so se risi velikega uspeha veselili v slačilnici #video
- Spomin na prvo uvrstitev slovenskih hokejistov na OI #IzArhiva
Ko je hokejska izbrana vrsta Slovenije pred desetimi dnevi v pripravljalni bazi na Bledu sedmi sili razkrivala načrte za t. i. misijo Minsk, je bil med cilji seveda olimpijski Pjongčang, a večina, s selektorjem Nikom Zupančičem na čelu, je največjo možnost za edino olimpijsko vozovnico pripisala Dancem. Med tiste, nad katerimi bo največ pritiska, pa prištela še gostitelje Beloruse, ki so pričakovali, da bodo na krilih domačega občinstva po Vancouvru še četrtič zaigrali na olimpijskih igrah. A kako so se ušteli.
Brez posameznikov, ki bi vlekli voz v svojo smer
Tekmeci so odpadali eden za drugim. Nemočna je bila tudi favorizirana Danska, ki ji ni pomagala niti četica NHL-ovcev.
Slovence je na uvodu kvalifikacijskega olimpijskega turnirja pričakala na papirju najmanj kakovostna reprezentanca Poljske, ki so jo zanesljivo odpravili s 6:1. Po uvodni zmagi so opozarjali, da bo že čez manj kot 24 ur treba odpraviti napake, ki so se prikradle v igro, sicer jih bo naslednji tekmec, favorizirana, a ranjena Danska, s pridom izkoristila.
NHL-ovci iz Hamletove dežele – v svoji vrsti so imeli osem predstavnikov najkakovostnejše hokejske lige – so po uvodnem spodrsljaju proti Sloveniji nujno potrebovali zmago, če so še želeli upati na premierno uvrstitev na tekmovanje petih krogov.
A individualne kakovosti zvezdniki niso znali unovčiti. Slovenski vratar Gašper Krošelj ni prejel niti zadetka, risi so dosegli tri in še drugič v treh letih končali Danske sanje o OI. Severnjaki so po tekmi razloge za neuspeh iskali v tem, da se še niso naučili igrati z bremenom favorita in da v ključnih trenutkih preprosto niso igrali kot ekipa.
Imeli, kar je manjkalo Dancem
Manjkalo jim je ravno to, kar ob nesporni hokejski kakovosti daje čar Zupančičevim varovancem. To niso posamezniki, ki bi vlekli voz vsak v svojo smer, pač pa je njihova igra prepletena z močno simbiozo, medsebojno pomočjo, garanjem drug za drugega.
Ekipni duh in nesporna kakovost slovenske hokejske družine sta prinesla olimpijsko vozovnico za Pjongčang.
Ekipni duh premaga individualno voljo
Prav to je bilo najbolj vidno na odločilni tekmi proti Belorusiji, ki jo je v Minsk Areni v upanju na olimpijske igre domačo reprezentanco bučno spodbujalo okoli 15 tisoč gledalcev. A Slovenci so na tekmi, za katero se živi in trenira, od prvega do zadnjega garali za olimpijsko vozovnico.
Verjeli so eden v drugega, tudi ko so gostitelji izničili njihovo prednost dveh zadetkov. Verjeli so, da je njihova povezanost tako močna, da bo prebrodila vse težave, ki stojijo na poti do Južne Koreje. In jih je. Po kazenskih strelih so bili vsi napori poplačani, neprecenljiva nagrada pa v rokah moštva, ki je v Belorusiji štiri dni dihalo kot eno.
Ponosni, da so del družine
"Neverjetno. Kakšna tekma, koliko truda smo vložili vanjo. Tako sem ponosen, da sem lahko del te ekipe, da sem lahko to doživel. Pred tekmo sem vedel, da nam lahko uspe. Res nam je. Vsa čast fantom," je z orošenimi očmi na eno od ključnih stvari – ekipni duh – za uspeh s prstom pokazal najkoristnejši igralec zadnjega srečanja Rok Tičar. Čeprav se je podpisal pod tri zadetke, ni želel izpostavljati sebe: "Vsak igralec v tej ekipi je imel svojo vlogo. Ni bilo samo enega , ki bi vplival, prav vsak je odigral svojo vlogo. Resnično smo že več let kot družina."
Tičarju je ob novem mejniku slovenskega hokeja, ki ima doma članskih klubov in pokritih drsališč za malce več kot prste ene roke, prikimal tudi kapetan reprezentance Jan Muršak: "To je res ena skupina igralcev, ki se dobro razume in s katero je užitek igrati. Vesel sem, da sem lahko del te skupine. Se že veselim novih turnirjev in svetovnega prvenstva."
Na svidenje novembra
Čas za novo snidenje bo že novembra, ko se bo slovenska reprezentanca v bolj okrnjeni zasedbi – nekatere lige ne bodo prekinile tekmovanja – na Bledu pomerila z Belorusijo, Francijo in Latvijo.
Skupinski del svetovnega prvenstva jo čaka maja letos v Parizu, med 12 udeleženci olimpijskih iger pa bo Pepelka, kot so našo izbrano vrsto poimenovali v Sočiju, v Pjongčangu zaplesala februarja 2018 (v skupinskem delu z ZDA, Rusijo in Slovaško).
